NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit
Slovenska Unicredit lani "zbežala" od podjetij k javnemu sektorju in prebivalcem
Medij: Dnevnik Avtorji: Hren Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 03. 2010 Stran: 20
Ljubljana - Unicredit banka Slovenije je lani ustvarila za polovico manj dobička pred davki kot leto prej, znašal je 11,25 milijona evrov, bilančno vsoto pa je povečala za 13 odstotkov na 3,2 milijarde evrov, s čimer je tržni delež povečala za 0,3 odstotne točke in ostaja četrta največja banka v Sloveniji. Čeloma sku pina Unicredit je lani ustvarila 1,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 57,6 odstotka manj kot predlani.
Z doseženim je predsednik uprave slovenske hčerinske banke France Arhar zadovoljen in za letos napoveduje povečanje dobička. Pojasnil je, da se je banka lani na podlagi ocene tveganj preusmerila h kreditiranju bank, javnega sektorja in prebivalstva. Posojila bankam in finančnim institucijam je povečala za 65 odstotkov (na 708 milijonov evrov), posojila javnemu sektorju, vključno z državo, za 67 odstotkov (na 221 milijonov evrov), posojila prebivalstvu pa za 14 odstotkov (na 657 milijonov evrov). Posojila podjetjem so nasprotno skrčili za 2,5 odstotka (na 1,18 milijarde evrov).
S prodajo do konca!
Medij: Žurnal24 Avtorji: Zalaznik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 18. 03. 2010 Stran: 12
Mercator.
V UniCreditu, ki ga vodi Arhar, odločeni, da postopke prodaje Mercatorja izpeljejo do konca.
Ljubljana. "Tega rajši ne bi komentiral," je o odstopu še dveh bank od skupne prodaje Mercatorja povedal predsednik uprave banke UniCredit France Arhar. "Sem pa nekaterim tudi naravnost povedal, kaj si mislim," je dodal. Spomnimo, od skupne prodaje zaseženih delnic sta najprej odstopili NLB in Banka Celje, nato pa še NKBM in Abanka.
Do septembra z vlado ...
"Do septembra smo bili v tesnem stiku z vlado, ve se, kaj to pomeni. Logično pa je, da moramo biti najprej dobri bankirji in dobri gospodarji. Tukaj ni sentimenta," je bil odločen Arhar. Član uprave Janko Medja je zagotovil, da UniCredit nima nobenega prednostnega kupca. Dodal je, da je gotovo bolj v interesu malih delničarjev, da se doseže višja cena od borzne, kot pa da se ne zgodi nič.
Naprodaj vse manj Mercatorja
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 03. 2010 Stran: 10
Prodaja najboljšega soseda
V igri so ostale štiri banke, ki ponujajo skupno 16 odstotkov Mercatorja, in štirje zainteresirani finančni investitorji, poleg strateškega, ki čaka svojo priložnost
Ljubljana - Delež Mercatorja, ki ga prodajajo banke, se krči, skrčilo pa seje tudi število zainteresiranih portfeljskih vlagateljev. Po besedah Uroša Martra, direktorja svetovalne družbe Arkas, ki sojo banke najele za organizacijo prodaje delnic, sta od prodaje odstopili še NKBM in Abanka, tako da je v paketu ostalo 16 odstotkov najboljšega soseda, ponujajo pa ga štiri banke: Unicredit - s polovico tega svežnja, Gorenjska banka, Banka Koper in Hypo Alpe-Adria-Bank. Tudi na seznamu investitorjev so ostali štirje.
Spomnimo, da je osem bank začelo prodajati zasežene delnice Mercatorja (v začetku je bil njihov skupni delež 36-odstoten) že sredi novembra lani, od tega šest bank v formalnem prodajnem konzorciju, NLB in Banka Celje pa sta se z njimi usklajevali, da bi skupaj dosegli čim boljši iztržek. Kmalu po tem, ko so v javnost pricurljale informacije, da je najvišjo ceno za Mercator ponudil hrvaški Agrokor, ki je po nepotrjenih, a zanesljivih informacijah izbranec slovenskih podružnic tujih bank (posebno banke Unicredit), sta od ponudbe odstopili NLB in Banka Celje, zdaj pa, kot rečeno, še drugi dve banki, ki sta v solasti države. Odstop je bil pričakovan, saj prodaja Mercatorja Agrokoru ne bi bila politično oportuna in najbrž ne bi prestala javne presoje.
Razprodaja tujcem bi bila nespametna
Medij: Večer Avtorji: Irena Ferluga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 03. 2010 Stran: 24 Foto: Robert Belan
Pred prodajo državnega premoženja je potreben strateški premislek, kaj in kdaj prodati, pravi Aleš Žajdela, ki si delovanja domače politike ne predstavlja brez delovanja domače ekonomije.
Aleš Žajdela: "Domača ekonomija s svojim razvojem omogoča dolgoročno eksistenco ne le državljanom, ampak tudi državi."Privatizacija državnega premoženja, ki jo z oblikovanjem seznama strateških podjetij, v katerih bo država obdržala pomembne deleže, začenja aktualna vlada, je sklepna faza slovenske tranzicije od družbene do zasebne lastnine. "Kar zadeva državni interes in interes države na gospodarskem področju, bi bilo dobro vsaj to, da ne bi morala država spraševati tujih velikih podjetij, kakšen je njen gospodarski interes," je kot sklepno misel svojega razmišljanja o lastništvu podjetij in državnem interesu v uvodniku Bančnega vestnika zapisal dr. Ivan Ribnikar, zaslužni profesor z Univerze v Ljubljani. Opozorilo je namenjeno današnjim odločevalcem o prodaji deležev v podjetjih, za katere dr. Franjo Štiblar z ljubljanske Pravne fakultete pravi, da bodo z imeni in priimki odgovarjali zanamcem. Mag. Aleš Žajdela, predsednik uprave Abanke Vipa, poudarja, da ko kmet enkrat kmetijo proda, je nima več, če jo proda v stiski, pa ima kupec že v startu dobiček.
Premislek, kaj in kdaj prodati
"Ko gre za celotno premoženje, ki je še v lasti države in paradržavnih institucij, je potreben strateški premislek in potem odločitev, kaj in kdaj prodati. Ko namreč enkrat prodaš, tega nimaš več. Ko so naši dedje in pradedje prodajali kmetije, so to storili le enkrat in od takrat naprej niso bili več gospodarji na svojem. Domača ekonomija je namreč tista baza, iz katere izhaja vse, kar se dogaja naprej. Ne predstavljam si delovanja domače politike brez delovanja domače ekonomije. Domača ekonomija s svojim razvojem omogoča dolgoročno eksistenco ne le državljanom, ampak tudi vsaki državi," je povedal Aleš Žajdela.
Pravi, da se prodaja na hitro naj ne bi zgodila nikoli, saj vemo, da če prodajamo v sili, prodajamo prepoceni. Spomnil je na pripravo asociacijskega sporazuma z EU, ko so pogajalci želeli, da se na listo potrebnih privatizacij kar z imeni zapišejo slovenska podjetja, kar se je žal tudi zgodilo. "Na seznamu pogajalskih postavk za sporazum in kasnejši vstop v EU je bilo navedeno, do kdaj naj bi se katero premoženje prodalo. Tako zainteresirani kupci vedo, da se mora nekaj prodati, in čakajo na primeren čas, lastniku pa se pogajalska pozicija slabša. Zato je prav, da država najprej strateško razmisli, katero premoženje mora ostati v domačih rokah, če je to sploh mogoče, in kaj je tisto, kar je treba dobro upravljati, da se ustvarjajo ustrezni donosi, ter kaj je mogoče prodati, da se pokrijejo trenutne tekoče potrebe," je dejal Aleš Žajdela.
Bank ni modro prodajati
Po prvih informacijah naj bi v vladi razmišljali, da bi država ostala lastnica zgolj v treh strateško pomembnih podjetjih: v Zavarovalnici Triglav, NLB in v Luki Koper. Je modro obdržati vpliv zgolj v eni, čeprav trenutno največji banki? "Ravno za banke je prof. Ribnikar nekoč dejal, da naj jih ne bi prodajali. V njih so namreč informacije o vseh slovenskih podjetjih - večja je banka, več je teh informacij, tudi o državljanih kot o kreditojemalcih - koliko kdo ima, koliko zasluži, kakšno premoženje je lahko ponudil za zavarovanje kreditov. Ko nismo več lastniki bank, s temi podatki razpolaga in jih svojim potrebam prilagaja nekdo drug," pravi Aleš Žajdela. Problem osvetli s primeroma iz Italije in Avstrije: "Ko se je v Italiji zamenjal guverner centralne banke, so začele počasi ugašati majhne in srednje velike banke, pridruževale so se velikim sistemom, nastali so veliki bančni konglomerati. Danes imajo Italijani dve najkonkurenčnejši evropski banki. Poskrbeli so, da je bil z ustrezno regulativo vzpostavljen dolgoročen lastniški kapital. Avstrija je dopustila prodajo bank. Ena, Bank Austria, je v sestavi velikega italijanskega sistema, drugo, Hypo banko, pa so bili prisiljeni skupaj z nakopičenimi težavami kupiti nazaj za en evro. Prodati banko in jo potem dobiti nazaj, ker deluje na tvojem ozemlju, je še posebej nesmiselno."
Lastniki odlašajo z združitvijo
Bi bilo podobno povezovanje bank smiselno tudi v Sloveniji? "Naša posebnost je, da imamo največjo banko s 30-odstotnim tržnim deležem, druga največja ima manj kot 10 odstotkov trga, tretja ji je s skoraj 9 odstotki zelo blizu. Preostale banke imajo bistveno manjše tržne deleže, med njimi sta na četrtem in petem mestu banki v tuji lasti. Primer konsolidacije je morebitna združitev Abanke in Gorenjske banke, čeprav je težko pričakovati, da bi lahko z združitvami ustvarili po velikosti konkurenčno banko naši največji banki, razprodaja tujcem pa bi bila nespametna. Vemo namreč, da so tuje banke, ki so vstopale v slovenski bančni sistem, v prvem obdobju ciljale na dosego 10-odstotnega tržnega deleža, a je za take deleže slovenski trg premajhen," pravi prvi mož Abanke.
Kaže, da je ujetnica strategije predvidene prodaje državnih deležev nameravana združitev Abanke in Gorenjske banke. "Z združitvijo bi bili izpolnjeni številni pogoji za nastanek dobre slovenske banke, od uspešnosti izrabe teh potencialov bi bilo odvisno, koliko bi lahko postala najboljša banka. Očitno razmere še niso ustrezne in različni lastniki še niso dobili odgovorov na vsa vprašanja, da bi lahko sprejeli to odločitev," je dejal Aleš Žajdela.
Vprašljiva je tudi prodaja deležev podjetij v času krize ali tik po njej, ko tudi še ni jasno, ali je kriza dokončno premagana. "Ljudje so prodajali kmetije takrat, ko na njih niso mogli več preživeti, v letih suhih krav, sadove teh kmetij so kasneje v letih debelih krav uživali drugi. Če prodaš podjetje, ko je na dnu in še prepoceni, podjetje pa že kaže trende izboljševanja, je to slab posel za prodajalca. Zdaj je situacija takšna, da so pričakovanja še nadaljnjih znižanj, a vemo, da bo enkrat prišlo tudi do zvišanj," meni Aleš Žajdela.
Še en mandat za upravo Abanke
Medij: VEČER Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 03. 2010
"Očitek, da banke sedimo na denarju, za Abanko ne velja: lani je kreditiranje povečala za 170 milijonov evrov, kar je celo več kot SID banka," pravi Aleš Žajdela. Krizo so zaznali že leta 2007 in se nanjo pripravili, za letos napovedujejo zviševanje obrestnih mer
Nadzorni svet Abanke Vipa je v sredo sedanji upravi podelil nov petletni mandat za vodenje banke. Na predlog predsednika uprave Abanke mag. Aleša Žajdele, ki je kot mandatar predlagal svoje najožje sodelavce, ostaja uprava nespremenjena. Člana ostajata mag. Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik, mandat pa se jim izteče septembra in oktobra. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani je uprava banke predstavila lanske rezultate, načrte za letos in petletno strategijo razvoja. Ta je zasnovana tako, da bo učinkovita, če se bo Abanka združila z Gorenjsko banko ali pa tudi ne.
Kreditov za 170 milijonov več
Nadzorniki so se v sredo seznanili s potekom povezovanja Abanke in Gorenjske banke, ki se le počasi premika. Upravi so naložili, naj lastnikom, ki so lani julija podpisali pismo o nameri združevanja, predlaga nadaljnje postopke združevanja, na delničarjih pa je, ali se bodo odločili za poglobljen skrbni pregled. "Če bi se banki, ki sta zelo komplementarni, združili, bi z 12-odstotnim tržnim deležem dobili drugo največjo banko, ki bi imela 20 odstotkov bančnega kapitala Slovenije, najvišjo kapitalsko ustreznost in najboljšo stroškovno učinkovitost med slovenskimi bankami. Do združitve še ni prišlo, ker imajo delničarji na to različne poglede," je dejal Aleš Žajdela in poudaril, da za Abanko ne velja očitek, da banke sedijo na denarju. "Lani je bila Abanka največji kreditodajalec gospodarstvu in prebivalstvu. Skupaj smo povečali obseg kreditiranja za 170 milijonov evrov (6-odstotna rast), od tega gospodarstvu za 127 milijonov evrov. To je več kot katerakoli druga banka, celo več kot SID banka," je povedal Žajdela. Samo ena banka je lani povečala kreditiranje za več kot 100 milijonov evrov, tri so povečale kreditiranje za 50 milijonov evrov, pet pa jih je kreditiranje zmanjšalo. Zato je neto prirast kreditov lani znašal le 400 milijonov evrov ali 1,2 odstotka.
Abanka je ob koncu leta 2009 dosegla 4,51 milijarde evrov bilančne vsote, povečala se je za 18 odstotkov glede na konec leta 2008 in dosegla 8,8-odstotni tržni delež. Aleš Žajdela je minuli petletni mandat preletel s številkami: v letu 2005 je imela Abanka 2,5 milijarde evrov bilančne vsote, v prvih mesecih po njegovem prihodu na čelo banke je ta padala in uprava je prehodila celotno Slovenijo, da je komitente prepričala za nadaljnje sodelovanje. V minulih petih letih je imela banka 155 milijonov evrov dobička in za okoli 100 milijonov evrov slabitev.
Pri gradbeništvu ni kritične izpostavljenosti
Dobiček pred davki je ob koncu leta 2009 znašal 29 milijonov evrov, po davkih pa 22,9 milijona evrov. Donos na kapital je bil 8,33 odstotka, kapitalska ustreznost pa 12,2-odstotna. Banka je zaradi slabšanja kreditnega portfelja naredila za 30 milijonov evrov slabitev. Žajdela je povedal, da banka ni kritično izpostavljena do gradbenega sektorja, saj so kreditne pogoje zaostrovali že od leta 2007, pri gradbincih pa imajo več kot polovico garancij in manj kot polovico kreditov.
V Abanki so krizo zaznali že leta 2007, do začetka leta 2008 so pripravili dokapitalizacijo in poskrbeli za velike likvidnostne rezerve. Leta 2009 so pri skupini tujih bank najeli 80 milijonov evrov sindiciranega posojila, septembra pa so izdali za 500 milijonov evrov obveznic z državnim jamstvom. Če ne bo spremenjen zakon o davčnem postopku, ki predvideva 20-odstotno obdavčitev obresti od obveznic, bo to za Abanko pomenilo na leto od 1 do 1,5 milijona evrov dodatnih stroškov. Posrednih učinkov zaradi negotovosti tujih investitorjev pa sploh ni mogoče oceniti, je povedal Aleš Žajdela, ki je državno jamstveno shemo za odpravo kreditnega krča ugodno ocenil, saj je Abanka doslej izkoristila celotno dodeljeno kvoto in podjetjem plasirala za 179 milijonov evrov kreditov ali 33 odstotkov vseh dodeljenih kreditov v okviru jamstvene sheme.
Na novinarsko vprašanje je za leto 2010 Gregor Hudobivnik napovedal postopno zviševanje obrestnih mer, čeprav je izhodiščna obrestna mera Evropske centralne banke na najnižji ravni in naj je banka v Frankfurtu letos še ne bi zviševala. Toda bankirji bodo kmalu začeli pričakovano zvišanje vgrajevati v svoje obrestne mere. V bitki za depozite pa ni pričakovati padanja obrestnih mer za vloge v bankah, toda v Abanki ne načrtujejo zviševanja obrestne marže - nasprotno, ta naj bi se še zniževala.
Ožji krog potencialnih kupcev Mercatorja še ni znan
Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 03. 2010
Banke prodajalke deleža v Mercatorju šele pregledujejo seznam družb, ki naj bi kmalu opravile skrbni pregled Mercatorja; zanj bo Mercatorjeva uprava predvidoma zaprošena v naslednjem tednu
Četudi so včeraj v Dnevniku poročali, da naj bi že bili znani štirje finalisti - finančni skladi Advent International, Bain Capital, Mid Europa in Warburg Pincus, ki naj bi se potegovali za nakup 21-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju, pa je Uroš Marter iz družbe Arkas, ki vodi prodajo omenjenega lastniškega deleža, včeraj to informacijo za Večer zanikal. Povedal je namreč, da še ni nič potrjeno in da so bili oblikovani zgolj predlogi, kdo naj bi opravil skrbni pregled Mercatorja.
Po besedah predstavnika Arkasa ima še vseh osem interesentov, ki so do 8. februarja oddali nezavezujočo ponudbo, možnost oddati tudi zavezujoče. To velja tudi za strateške investitorje, neposredne konkurente Mercatorja. Sicer pa je Uroš Marter napovedal, da bodo upravo Mercatorja predvidoma šele naslednji teden zaprosili za skrbni pregled družbe ter da imena tistih, ki naj bi opravili ta skrbni pregled in se očitno že pojavljajo v javnosti, po njegovem niso nujno točna.
Debeljak: "Nihče nas ni prosil za skrbni pregled"
Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2010
Skrbni pregled opravili za morebitno dokapitalizacijo, predstavnik bank prodajalk petinskega deleža v Mercatorju pa zanj še ni zaprosil. Kljub težavnim gospodarskim razmeram bodo nadaljevali širitev poslovanja in prevzeme na trgih jugovzhodne Evrope
Težkim gospodarskim razmeram navkljub - ne le v Sloveniji, ampak še posebno na trgih držav jugovzhodne Evrope, kjer je prisoten - je Mercator lani dosegel solidne poslovne rezultate. Prihodki skupine (2,64 milijarde evrov) so upadli za 2,4 odstotka glede na predlani, brez tečajnih razlik (zlasti v Srbiji) pa bi imeli celo 0,6-odstotno rast prihodkov. Čistega dobička (21,1 milijona evrov) je bilo manj za 48,2 odstotka. Letos naj bi se prihodki (ob koncu preteklega leta je Mercator vstopil tudi na trga Bolgarije in Albanije) okrepili za štiri odstotke, na 2,75 milijarde evrov, čistega dobička (21,9 milijona evrov) pa naj bi bilo podobno kot lani, pri čimer prevzem hrvaškega Getroja še ni upoštevan. Število zaposlenih, predvsem zaradi širitve poslovanja na tujem, naj bi z 21.400 letos povečali na blizu 22.200.
Debeljak in Šega okoli Mercatorja gradita obrambne okope pred Agrokorjem
Medij: Poslovni dnevnik Avtorji: Vesna Vuković in Primož Cirman Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 03. 2010
Ljubljana - Uprava in nadzorni svet Mercatorja sta včeraj izpeljala prvi obrambni manever, povezan z
Agrokorjevo ponudbo za odkup 21 odstotkov delnic največje slovenske trgovske družbe v lasti bank in napovedjo poznejšega prevzema Mercatorja.
Mercator, ki ga vodi Žiga Debeljak, včeraj v nasprotju z napovedjo s finančnega koledarja ni objavil poslovnega poročila za lansko leto. S tem je kandidatom za nakup deležev od bank, ki se ne bodo uvrstili v drugi krog prodaje, torej tudi Agrokorju, onemogočil natančnejši vpogled v poslovanje družbe v zadnjih treh mesecih lanskega leta.
Družba namreč včeraj v nasprotju s časovnico s koledarja finančnih objav ni objavila revidiranega letnega poročila Mercatorja na ravni družbe in skupine za lansko leto. Delničarjem in javnosti so tako v Mercatorju razkrili le povzetek revidiranega letnega poročila skupine in družbe, celotno letno poročilo, ki ga je nadzorni svet na čelu z Robertom Šego sicer že sprejel, pa nameravajo objaviti v zakonskem roku, torej do konca aprila.
"Prodaja Mercatorja se nadaljuje"
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 02. 2010 Stran: 9
Do konca tega tedna ali v začetku naslednjega naj bi bili znani (najverjetneje trije) interesenti, ki se bodo uvrstili v ožji krog za nakup dobre petine Mercatorja. Skrbni pregled, ki bi se pričel marca, lahko Mercatorjeva uprava zavrne
Pred kratkim sta NLB in njena Banka Celje kot pridruženi prodajalki prekinili postopek prodaje delnic Mercatorja, tako da prek družbe Arkas trenutno svoje deleže v Mercatorju prodaja še šest bank (Abanka Vipa, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe Adria Bank, Nova KBM, UniCredit), ki so skupaj lastnice 21 odstotkov delnic najboljšega soseda. Delnice so pridobile lani, ko so jih, tako kot NLB in Banka Celje, zasegle ob nevračilu posojil Infond Holdingu. "Še nobeden izmed šestih predstavnikov prodajalcev nas ni obvestil, da bi odstopil od prodaje delnic Mercatorja, lahko pa kadarkoli in katerikoli prodajalec od te prodaje odstopi," je pojasnil Uroš Marter, direktor in ustanovitelj ljubljanske družbe Arkas, prek katere se prodaja delež v Mercatorju.
Velik razpon med ponujenimi cenami
Trije ponudniki za Mercator v ožji izbor
Medij: Poslovni dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2010
Ljubljana - V ožji izbor za nakup delnic Mercatorja, ki jih po odstopu NLB in Banke Celje ponuja še šest bank, se bodo predvidoma uvrstili trije ponudniki. V družbi Arkas, ki za konzorcij šestih bank vodi prodajo, bodo seznam ožjih izbrancev pripravili do konca tedna, nato pa bodo vodstvo Mercatorja zaprosili za skrbni pregled. Med izbranci za skrbni pregled pa ne bo strateških vlagateljev, tako da hrvaškemu Agrokorju vpogled v drobovje Mercatorja ne bo omogočen. Banke svojih načrtov z delnicami Mercatorja večinoma sicer ne razkrivajo.
"Skrbi pregled družbe potrebujejo finančni vlagatelji, medtem ko strateški partnerji skrbnega pregleda predvidoma ne potrebujejo. Ta je tako namenjen finančnim vlagateljem, ne strategom, vsaj ne tistim, ki so neposredni konkurenti," je na vprašanje, ali bo skrbni pregled omogočen tudi potencialnim strateškim vlagateljem, odgovoril direktor Arkasa Uroš Marter.
Banke svojih načrtov z delnicami Mercatorja večinoma sicer ne razkrivajo. "V NKBM tovrstnih poslovnih odločitev v tej fazi ne želimo komentirati," so v drugi največji banki odgovorili na vprašanje, ali bodo nadaljevali s prodajo zaseženih delnic Mercatorja ali se bodo iz prodaje umaknili, kot sta to storili NLB in Banka Celje. Tudi prispelih ponudb niso želeli ocenjevati. Tudi v Hypo banki poslovnih odločitev ne komentirajo, nasprotno pa so nam v Gorenjski banki povedali, da bodo z aktivnostmi za prodajo delnic Mercatorja nadaljevali. Tudi ti pa niso želeli oceniti prispelih ponudb, ker da pogajanja še potekajo. Tudi Unicredit pogajanj ni želela komentirati, medtem ko nam iz Banke Koper in Abanke odgovorov niso poslali.
