NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 09. 2010 Stran: 9

Ljubljana - Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj odločil glede lanske bančne zaplembe delnic Pivovarne Laško in Mercatorja. Gre za morebitno usklajeno delovanje in s tem kršenje zakona o prevzemih.

Znano je, da je ATVP zaradi suma usklajenega delovanja maja letos vzel pod drobnogled osem bank, ki so avgusta lani skoraj sočasno mariborskemu holdingu Infond zaplenile delnice Pivovarne Laško in Mercatorja: poleg Nove Ljubljanske banke in Banke Celje so delnice takrat zasegle še Abanka Vipa, Nova Kreditna banka Maribor, Probanka, Gorenjska banka, Banka Koper in avstrijska banka Hypo, ki so tako postale tudi pomembne solastnice obeh družb; v pivovarni danes skupaj obvladujejo več kot polovico kapitala, v Mercatorju pa imajo skoraj 35 odstotkov kapitala.

Ker so se banke za zaplembo odločile skoraj sočasno, je ATVP posumil, da bi lahko pri tem šlo za usklajeno delovanje, kar pa zakon o prevzemih prepoveduje, zato je proti bankam v primerih obeh podjetij začel postopek. Presojo je, kot so potrdili na ATVP, končal včeraj, odločitev pa še ni znana, saj želi glavni nadzornik finančnega trga s svojo odločitvijo najprej seznaniti vse banke, ki jih je vzel pod drobnogled.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vukovič, Suzana Rankov Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 09. 2010

Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je včeraj podpisala pogodbo o pričetku ekskluzivnih pogajanj (exclusivity agreement) z britanskim investicijskim skladom Mid Europa Partners za prodajo dobrih 10 odstotkov Mercatorja. Postopek je po naših informacijah sprožila nezavezujoča ponudba sklada Mid Europa za nakup deleža NLB v Mercatorju.

NLB se ni zavezala k sklenitvi kupoprodajne pogodbe, čeprav se bo banka v prihodnjih treh mesecih o prodaji Mercatorja pogajala izključno s skladom Mid Europa. Pričakovati pa je, da bo sklad podoben dogovor poskušal skleniti še s preostalimi bankami, ki so po lanskem zasegu delnic Infondu Holdingu in Istrabenzu postale lastnice Mercatorja.

S postopkom, ki ga je sprožila NLB, se v dveh letih že v tretje odpira možnost za prodajo pomembnega deleža Mercatorja. Skoraj 50-odstotni delež sta v začetku lanskega leta, ko ju je še obvladoval nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, poskušala prodati Infond Holding in Pivovarna Laško, vendar neuspešno. Konec lanskega leta pa so se prodaje skupno 36-odstotnega deleža lotile banke - skupina bank je na pobudo Unicredit banke podpisala nezavezujoči dogovor s svetovalno hišo Arkas, h konzorciju pa sta pristopili tudi NLB in Banka Celje. Spomladi sta iz konzorcija najprej izstopili NLB in Banka Celje, nato pa še NKBM in Abanka. NLB, NKBM in Abanka so pred julijsko skupščino podpisale sporazum, po katerem naj bi v lastništvu Mercatorja ostale do septembra 2012, v zameno pa so izpogajale ustrezno dividendno politiko in predstavnika v nadzornem svetu Mercatorja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 09. 2010 Stran: 21

Kakšni so dejanski nameni direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjana Žuglja, je vprašanje, ki se zastavlja vpletenim ob branju obrazložitve poziva, s katerim je agencija začela postopek proti bankam kot lastnicam Mercatorja in Pivovarne Laško zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje.

Utemeljitev, s katero poskuša ATVP bankam dokazati usklajeno delovanje pri lanskem zasegu delnic Infonda Holdinga in ki jo razkrivamo, namreč tudi pravni strokovnjaki, ki so želeli ostati neimenovani, označujejo za pomanjkljivo in strokovno neutemeljeno. Kljub temu pa je iz neuradnih informacij mogoče slutiti, da name- 1 rava ATVP vztrajati do konca bankam prepovedati uresničevanje glasovalnih pravic do objave prevzema ali zmanjšanja skupnega deleža pod 25 odstotkov Mercatorja in Pivovarne Laško.

Med bankami naj bi veljal sporazum

Agencija ocenjuje, da v lastništvu Mercatorja vsaj od avgusta 2009 usklajeno delujejo NLB, Banka Celje, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Nova KBM in Banka Koper, ki skupaj obvladujejo 25,49-odstotni delež, v Pivovarni Laško pa poleg omenjenih bank še Probanka, njihov skupni delež znaša 46,54 odstotka. Očita jim, da brez objave prevzema delujejo na podlagi sporazuma in da je njihov skupni cilj utrditi nadzor v Mercatorju in Pivovarni Laško. S tem naj bi banke kršile prevzemno zakonodajo. Argumenti ATVP za dokazovanje usklajenega delovanja bank v Mercatorju in Pivovarni Laško so skoraj identični, o nijh pa je mogoče resno dvomiti že na podlagi javno znanih dejstev in informacij.

Prvič; agenciji se zdi sporno, da so banke v zgolj devetih dneh avgusta lani skupaj presegle prevzemni prag v obeh družbah. Toda znano je, da je bil aprila lani sprejet zakon o jamstveni shemi, ki je bankam, ki so za svoje poslovanje pridobile jamstva države, prepovedal nadaljnje financiranje menedžerskih odkupov. Poleg tega Infond Holding, ki je imel pri bankah večinoma kratkoročna posojila, teh ob zapadlosti ni mogel poplačati, zato so banke začele po večkratnih neuspešnih pozivih za vračilo posojil vnovčevanje za posojila zastavljenega premoženja, torej delnic Mercatorja in Pivovarne Laško. Ob tem velja posebej opozoriti, da je NLB kot največja kreditodajalka Infonda Holdinga z javnim pozivom lani junija poskušala najti morebitne kupce za deleže v Mercatorju in Pivovarni Laško, s kupnino pa bi nato poplačala posojila Infondu Holdingu. Toda ponudbe so bile neustrezne, zato je NLB kot prva izmed bank upnic po zasegu delnic te avgusta lani prodala na Ljubljanski borzi, kar ji je dovoljevala zakonodaja in kar so predvidele tudi posojilne pogodbe z Infondom Holdingom. Da bi zaščitile svoje interese, so NLB v naslednjih dneh sledile ostale banke, med drugim zato, ker je Infondu Holdingu zaradi insolventnosti že grozil stečaj in ker je začela strmo padati tudi vrednost delnic Laškega in Mercatorja na borzi. Težko je torej sklepati, da je bil interes bank pridobiti nadzor nad vodenjem Mercatorja, ampak zgolj zavarovanje njihovih finančnih interesov. ATVP moti, da so se posojila iztekla skoraj sočasno

Drugič; ATVP banke sumi kršitve zakonodaje tudi zato, ker so v zelo kratkem času skupaj presegle prevzemni prag 25 odstotkov, medtem ko so imele pred tem skupaj zanemarljive deleže. Ob tem je jasno, da banke niso mogle pridobiti manjšega deleža glede na astronomsko posojilno izpostavljenost Infonda Holdinga. Zavarovanje posojil je običajna bančna praksa, v primeru težav pri poplačilu posojilnih obveznosti pa banke v postopke unovčevanja zavarovanj sili tudi Banka Slovenije.

Medij: Delo  Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 08. 2010  Stran: 11

Skupščina Istrabenza Atlantic Grupa s kreditom za dokapitalizacijo -Jeseni dogovarjanja o prostovoljni poravnavi - Zahteve o izredni reviziji za Bavčarjeve posle (še) ni.

Portorož - Delničarji Istrabenza so včeraj vsi po vrsti (tudi običajno kritični mali delničarji) hvalili upravo Istrabenza za prodajo Droge Kolinske, čeprav ta še ni v celoti izpeljana. Včeraj so z 99,9 odstotka navzočih glasov na skupščini potrdili sklep, da se strinjajo s prodajo delnic prehrambne divizije, kot seje družba Istrabenz s pogodbo dogovorila z družbo Atlantic Naložbe (in porokom Atlantic Grupa).

Da bo posel zares izpeljan, predsednik uprave Tomaž Berločnik verjame tudi zato, ker je Atlantic Grupa dobila odobren kredit za dokapitalizacijo od EBRD in nemške finančne družbe DEG v znesku 84 milijonov evrov. Postopek prodaje Instalacije so v Istrabenzu začeli le iz previdnosti, če bi se kar koli zalomilo in končne prodaje Droge Kolinske ne bi bilo. Zato mora imeti Istrabenz pripravljen rezervni scenarij, saj bi v nasprotnem primeru tvegal stečaj. Za Instalacije do zdaj niso prejeli nobene ponudbe.

Istrabenz je moral dobiti soglasje za prodajo Droge Kolinske na svoji skupščini zato, ker je vrednost premoženja omenjene družbe presegala četrtino vse knjigovodske vrednosti premoženja Istrabenza. (Knjigovodska vrednost vseh sredstev koprskega holdinga je znašala konec lanskega leta 535 milijonov evrov, knjigovodska vrednost Droge pa 218 milijonov evrov.) V pogodbi za prodajo je dogovorjeno, da bo prodajalec vseh 100 odstotkov Droge Kolinske koprski holding.

Iz prisilne poravnave v prostovoljno?

Medij: Dnevnik  Avtorji: Polanič Matjaž  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 14. 08. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Center Naložbe, družba prek katere je Boško Šrot pred štirimi leti začel svoj »pohod« nad lastništvo Pivovarne Laško, je včeraj doletela usoda Infonda Holdinga. Stečaj. Upniki Centra Naložb so namreč soglasno zavrnili prisilno poravnavo, okrožno sodišče v Mariboru pa je včeraj začelo stečajni postopek.

Kot smo razkrili v Dnevniku, so proti prisilni poravnavi glasovale vse družbe iz Skupine Pivovarna Laško, ki pa so bile tudi edine, ki so o prisilni poravnavi sploh glasovale. O prisilni poravnavi poleg avstrijske

Hypo Alpe Adria Bank in Nove KBM ni glasovala niti družba Kolonel, večinska lastnica Centra Naložb, ki je s stečajem družbe izgubila večino premoženja. Ker Kolonel svojega glasu ni oddal, se je štelo kot, da je glasoval proti prisilni poravnavi in torej za stečaj Centra Naložb.

Z začetkom stečaja je brez premoženja ostalo kar 33.166 malih delničarjev Centra Naložb. Od družbe, ki je imela še konec leta 2007 več kot 130 milijonov evrov premoženja in praktično nobenih posojil, so namreč ostala le še posojila, ki za najmanj 65 milijonov evrov presegajo premoženje družbe. Kmalu zatem, ko je Kolonel leta 2006 prevzel Center Naložbe (tedaj še Infond Holding 1), je ta začel razpro dajati svoje premoženje in se krepiti v lastništvu Infonda Holdinga ter Pivovarne Laško.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni dan Datum: 09. 08. 2010 Stran: 8

BORZNI TEDEN

Po dobrem mesecu dni je osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) na tedenski ravni trgovanje le končal v zelenih (pozitivnih) številkah. Tako je SBI TOP petkovo trgovanje še petič zapored sklenil s pozitivnim predznakom in je pri 831 indeksnih točkah za blizu tri odstotke v plusu. Levji delež k rasti indeksa sta v prejšnjem tednu prispevali "ljudski" delnici novomeške Krke in mariborske Nove KBM. Pri tem se je vrednost Krkine delnice z nivojev okrog 65 evrov v tednu dni povzpela na 68 evrov, kar je največ po 16. juniju, delnice Nove KBM pa z 10,2 na 10,7 evra, kar pa je največ po 12. juliju. Iz druge največje slovenske banke so medtem sporočili, da naj bi (to je uradni razlog) zaradi kasneje sklicane seje nadzornega sveta objavo nerevidiranih konsolidiranih polletnih rezultatov, torej za celotno skupino Nove KBM, s 25. prestavili na 31. avgust.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 08. 2010 Stran: 11

Manjšinski lastniki Ljubljanske borze večinskemu (Dunajski borzi) na zadnji skupščini niso "nagajali". Že drugo leto zapored brez dividend in že drugo leto poslovanje z izgubo

Ljubljanska borza, ki je v 81,01-odstotni lasti družbe CEESEG (skupina borz v večinski lasti Dunajske borze), je nedavno izpeljala skupščino delničarjev, na kateri pa CEESEG še vedno ni imel glasovalnih pravic. To je z odločbo konec leta 2008 dosegla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Tki meni, da je bila Dunajska borza v preteklosti zavezana objaviti prevzemno ponudbo. Avstrijci so se pritožili na ustavno sodišče, ki naj bi odločitev sprejelo še v tem letu. Že pred časom so predstavniki Dunajske borze izrazili jasno stališče, da bodo upoštevali odločitev ustavnega sodišča in podali prevzemno ponudbo, če bo tako odločilo sodišče, druga možnost pa je, da se v individualnih razgovorih z manjšinskimi lastniki Ljubljanske borze, če bodo ti želeli delnice prodati, dogovorijo za iztisnitveno ceno, kar se očitno tudi že dogaja.

Tako manjšinski lastniki Ljubljanske borze večinskemu na skupščini niso "nagajali", saj vedo, da če kdo, jim bo odkupila delnice prav Dunajska borza. Pri delitvi bilančnega dobička pa možnosti za izplačilo visokih dividend sploh ni bilo, saj je Ljubljanska borza že v preteklosti izplačevala visoke dividende, lani pa je imela po mnogih letih poslovanja z dobičkom 270 tisoč evrov izgube, zato ob koncu preteklega leta sploh ni izkazovala bilančnega dobička. Še leta 2007 so imeli na Ljubljanski borzi rekordnih 4,8 milijona evrov prihodkov, ki so predlani zdrsnili na 3,2 in lani le še na 2,2 milijona evrov. Če vemo, da je v letošnjem prvem polletju promet na Ljubljanski borzi glede na lansko prvo polletje s 321 upadel na 265 milijonov evrov, bo verjetno letos Ljubljanska borza ustvarila še manj prihodkov. Letošnjih uradnih poslovnih rezultatov na Ljubljanski borzi rekoč, da so zaprta družba, niso želeli komentirati. Ob koncu preteklega leta so zaposlovali 25 ljudi, njihovo število se je zdaj znižalo na vsega 22.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 08. 2010 Stran: 10

Letos morajo v Istrabenzu v skladu s sklepom prisilne poravnave skupaj z obrestmi vrniti nekaj manj kot 100 milijonov evrov in po prodaji deleža v Drogi Kolinski, Turizmu Kras in podjetju Logina ter napovedani prodaji Instalacije so na dobri poti, da svoje upnike poplačajo

Po prodaji skoraj 89-odstotnega lastniškega deleža v Drogi Kolinski hrvaški Atlantic Grupi konec junija je koprski Istrabenz prek hčerinske družbe Istrabenz Turizem prejšnji mesec prodal še 100-odstotni lastniški delež v podjetju Turizem Kras, ki upravlja tudi Postojnsko jamo. Kupec slednjega podjetja, Marjan Batagelj iz podjetja Batagel & Co., je celo izjavil, da bi bila še pred dvema letoma kupnina trikrat višja. Njegovo podjetje je tako Istrabenz Turizmu plačalo 12,4 milijona evrov, hrvaška Atlantic Grupa pa naj bi do konca leta plačala okrog 235 milijonov evrov. Vrednost Droge Kolinske je bila ocenjena na 382 milijonov evrov, od tega se je odštel neto finančni dolg (približno 147 milijonov evrov). Ker pa obstaja (resda majhna) verjetnost neplačila kupnine za Drogo Kolinsko, so v Istrabenzu pred dnevi z izbiro finančnega svetovalca (dunajski Unicredit) pričeli še prodajo 51 odstotkov podjetja Instalacija, ki v koprskem Serminu skladišči in pretovarja naftne derivate. Prav tako prodajajo portoroške in opatijski hotel.