UniCredit
Janko Kastelic: Čas za dogovor z bankami le še do sestave bilanc
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 02. 2012 Stran: 18
Ljubljana - Predsednik uprave Finetola Janko Kastelic je včeraj posredno potrdil naše poročanje, da bo brez dogovora z bankami o odpisu ali pretvorbi dela posojil v kapital Finetol končal v insolvenčnih postopkih. »Z bankami upnicami se še vedno dogovarjamo o prestrukturiranju dolgov družbe, vendar dokončnega dogovora še ni. Do zaključka dogovorov mora priti v najkrajšem času, še preden bomo dokončno sestavili računovodske izkaze za preteklo leto,« je za Dnevnik povedal Kastelic in tako nakazal, da bo Finetol brez uspešnega dogovora leto 2010 zaključil z negativnim kapitalom.
Naših informacij, da so bankam ponudili možnost prostovoljne poravnave, Kastelic ni želel komentirati, saj naj bi bila vsebina načrta finančnega prestrukturiranja za zdaj še poslovna skrivnost. Skop s pojasnili je bil tudi vodja financ v družbi Maksima Invest Matija Kolar, sicer tudi predsednik nadzornega sveta Finetola. »Družba Maksima Invest je že dlje časa v postopku prestrukturiranja svojih dolgov do večjih upnikov. Dokler pogajanja niso zaključena s podpisom dogovora oziroma pogodbe, pa ne moremo v zvezi s tem ničesar komentirati,« je bil kratek Kolar.
Kriza lahko spodbudi rast vrednot
Medij: Bančni vestnik Avtorji: Ni avtorja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Bančna kronika Datum: 13. 02. 2012 Stran: 71
O letošnjem posvetu pravnikov V okviru Izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije je v Portorožu 19. in 20. januarja potekal posvet pravnikov, ki ga je vodil predsednik odbora za pravna vprašanja pri ZBS in vodja pravne službe Gorenjske banke d.d., Peter Bogataj. Udeleženci z različnih področij bančnega poslovanja številnih slovenskih bank so ob tej priložnosti pozorno prisluhnili strokovnim predstavitvam, ki so jih pripravili predavatelji iz gospodarskih, univerzitetnih, sodnih in notarskih vrst. V razpravi so se odprla zanimiva problemska vprašanja iz poslovne prakse.
Pozdravni nagovor in uvodno predavanje posveta je pripravil predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija dr. France Arhar. Na začetku je izpostavil vprašanje, kako naj banke delujejo v t. i. evrokrizi, v kateri je vse več govora tudi o možnosti izginotja evra kot skupne evropske valute. Evropska unija je v najhujši krizi doslej in se je zato znašla tudi pred svojim največjim izzivom, saj so vse bolj glasna razmišljanja, kaj se bo zgodilo in kako ravnati v primeru ukinitve evra kot skupne valute. Usoda skupne valute Evropske unije je bila predmet razprav že ob njeni uvedbi, saj države članice že tedaj niso imele enakovredne ekonomske moči in so bile tudi zelo različno razvite.
Če poenostavimo, je to tudi eden od bistvenih vzrokov sedanje krize, saj je uvedba evra za gospodarsko manj močne sredozemske države evrskega območja pomenila znatno zvišanje kredibilnosti (»uvožene« zlasti iz tedaj ekonomsko izjemno močne Nemčije), svoje pa je dodala tudi specifična politika glede obrestnih mer po uvedbi evra. V pogodbah, sklenjenih pred uvedbo evra, je bila namreč uvedena nova valuta, obdržala pa se je obrestna mera dogovorjena v pogodbah. Slovenska država ima že nekaj dokaj uspešnih izkušenj z zamenjavo valute, vendar te niso primerljive z izstopom posameznih držav članic iz evrskega območja ali celo splošno ukinitvijo evra kot skupne evropske valute. Različnih ekonomskih, monetarnih in drugih posledic takšnih odločitev kakor tudi nastanka različnih oblik škode in tveganj zaradi tega namreč ni mogoče v celoti predvideti.
Za pravnike je v zvezi s tem relevantno vprašanje o veljavnosti sklenjenih pogodb, katerih izpolnitev je dogovorjena v evrih. Primarno je za odgovor na to vprašanje treba pogledati, ali in kaj sta stranki za tovrstni primer predvideli v pogodbi oziroma ali obstaja kakšna okoliščina, tako da bi pogodbena valuta ostala še naprej v veljavi, morda kot valutna klavzula. Po mnenju dr. Arharja bi bilo treba za začetek vsaj pri dolgoročnih pogodbah razmišljati o tem, da se pogodbe opremi s klavzulami, ki omogočajo nemoteno izpolnjevanje denarnih obveznosti iz pogodb tudi v primeru zamenjave ali ukinitve pogodbene valute. Naslednje predavanje je bilo posvečeno novo sprejetemu zakonu o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb (v nadaljevanju: zakona), katerega izvrševanje je Ustavno sodišče RS v večjem delu zadržalo že dobrih štirinajst dni po začetku njegove veljavnosti.
Umik Agrokorja: skopnelo zadnje upanje za Dušana Zorka
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Suzana Rankov Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 21. 01. 2012 Stran: 23
Ljubljana - Največji poraženec umika Agrokorja iz sovražne bitke za Mercator je Pivovarna Laško z Dušanom Zorkom na čelu. Zorkova ekipa je namreč sanacijo gradila v prvi vrsti na prodaji delnic Mercatorja, delničarjem pa je Zorko še pred dobrim tednom dni suvereno zagotavljal, da bo posel z Agrokorjem sklenjen ter da bo kupnina zagotovo nakazana v kratkem.
»Dolgotrajnost postopka nas je pripeljala do sklepa, da bi lahko ves proces trajal še zelo dolgo časa in da nam možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena. Po našem mnenju bi to lahko bilo škodljivo tako za naše podjetje kot tudi za Mercator, zato smo sprejeli odločitev, da umaknemo svojo ponudbo.« Tako so v Agrokorju Ivice Todorića utemeljili svoj nepričakovani umik iz zadnje bitke za vstop v Mercator.
Ker so tudi načrti poslovanja skupine Pivovarna Laško za letošnje leto temeljili na prodaji Mercatorja in izboljšanju poslovanja z Agrokorjevim Konzumom, poleg tega pa jim konec marca pri bankah zapade pomemben del kratkoročnih posojil, Laško tako še naprej predstavlja največjo nevarnost za ponovno destabilizacijo lastniške strukture Mercatorja.
Čeprav je po zapletih s prodajo deleža Mercatorja v lasti NLB v zadnjih tednih vedno več informacij nakazovalo, da Agrokor skupaj s svojimi finančnimi partnerji preučuje objavo prevzema Mercatorja, pa njegovi slovenski svetovalci zagotavljajo, da se je Ivica Todorić odločil za umik. Toda glede na to, da se je Agrokor tri leta trudil za nakup Mercatorja, saj je to zanj življenjskega pomena, še ni mogoče napovedati, ali Todorić ne bo poskušal znova. Ena od možnosti bi bila objava prevzemne ponudbe po nižji ceni od sedanje cene 221 evrov na delnico Mercatorja, druga možnost pa postopen vstop v lastništvo Mercatorja prek odkupa skoraj četrtinskega lastniškega deleža Mercatorja od Pivovarne Laško, s čimer bi Agrokor onemogočil nove prodajne postopke za večinski lastniški paket delnic Mercatorja. Čeprav bi Zorko, ki v prvi vrsti brani svoj obstoj na čelu Pivovarne Laško, takšen scenarij z veseljem sprejel, pa je po mnenju poznavalcev malo verjeten. Agrokor namreč lastnih virov za vstop v Mercator nima, njegovi finančni partnerji pa sodelovanje pri projektu pogojujejo s pridobitvijo vsaj večinskega paketa delnic, ker zgolj ta omogoča upravljanje s podjetjem in izčrpavanje za poplačilo prevzema.
Kot je znano, je v aktualnem prodajnem postopku grozilo, da bo prodajni konzorcij razpadel, saj NLB kot drugi največji lastnici Mercatorja ni uspelo pridobiti soglasja nadzornega sveta za prodajo delnic. O prodaji delnic Mercatorja bi morala odločati skupščina delničarjev, na kateri pa bi imela država glavno besedo. V zadnjih dneh je več predstavnikov nove vlade že izrazilo jasno nasprotovanje vstopu Agrokorja v Mercator, medtem ko predsednik vlade Janez Janša svojega mnenja od volitev dalje ni jasno izrazil. Toda očitno so agrokorjevci ocenili, da niti Janša ne podpira prodaje Mercatorja. To je bil verjetno tudi eden od pomembnejših razlogov, da se je Agrokor precej nepričakovano umaknil iz nekajmesečne bitke za Mercator, v kateri do zdaj za doseganje svojih ciljev ni izbiral sredstev. Delež NLB v konzorciju bi sicer lahko nadomestila banka Unicredit, ki je med največjimi bančnimi upnicami Agrokorja in svoje naklonjenosti Agrokorjevemu prevzemu Mercatorja nikoli ni skrivala, toda po naših informacijah so v Agrokorju ocenili, da bi bil prevzem ob nasprotovanju politike preveliko tveganje za uspešno izvedbo transakcije.
Agrokor umika ponudbo za nakup Mercatorja
Medij: SIOL.NET Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2012 Stran: splet 22.03
Agrokor, ki se že več mesecev poteguje za nakup 52,1-odstotnega deleža Mercatorja v lasti konzorcija prodajalcev, bank in družb iz skupine Pivovarne Laško, se je odločil umakniti svojo ponudbo.
Kot so nocoj sporočili iz Agrokorja, so se za to odločili, ker se doslej s prodajalci niso uspeli nič dogovoriti. V Agrokorju podrobnosti ne pojasnjujejo, so pa v sporočilu zapisali, da "jih je dolgotrajnost postopka pripeljala do zaključka, da bi lahko celoten proces trajal še zelo dolgo in da jim možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena".
V hrvaški družbi tudi menijo, da bi bilo nadaljevanje procesa odkupa delnic od konzorcija lahko škodljivo za samo družbo, kot tudi za Mercator, zato so sprejeli odločitev, da umaknejo svojo ponudbo. Agrokor je sicer pogodbo o ekskluzivnosti pogajanj s konzorcijem prodajalcev preklical že v torek, zakaj so to sporočili javnosti šele danes zvečer, pa v sporočilu niso navedli.
Proces prodaje že nekaj časa "blokiran"
Proces prodaje več kot polovice Mercatorja hrvaškemu koncernu, ki se je bolj resno začel lani poleti, je že nekaj časa "blokiran", saj se za prodajo še ni izrekla največja slovenska banka NLB. Ta ima v lasti nekaj manj kot 11-odstotni delež Mercatorja. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) namreč po odstopu predsednika uprave banke Boža Jašoviča ter odstopih in nesoglasju med samimi nadzorniki glede prodaje, odločitve kaj narediti z deležem Mercatorja, še ni sprejel. Po neuradnih informacijah, ki jih ima STA, naj bi bila nova seja nadzornikov NLB prihodnji teden.
Prodajo podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB
Konzorcij prodajalcev sicer po pogodbi skupaj prodaja delnice Mercatorja, prodajo pa so doslej podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB. Zadnje so prodajo pretekli teden podprle družbe znotraj skupine Pivovarne Laško, ki imajo skoraj četrtino delnic Mercatorja. Poleg NLB in družb iz skupine Pivovarne Laško, so v prodajnem konzorciju še NKBM, Abanka, NFD Holding, Gorenjska banka, Banka Koper, Hypo banka in Banka Celje.
Prodajalci se ekskluzivno z Agrokorjem, ki je sicer edini izkazal interes za delnice Mercatorja, za posamezno delnico pa ponuja 221 evrov, pogajajo že več mesecev. Proti prodaji Mercatorja Agrokorju so se izrekli številni politiki pa tudi Mercatorjevi dobavitelji. Prodaji pa nasprotujejo tudi različne hrvaške organizacije potrošnikov in dobaviteljev. Te menijo, da bi bila prodaja Agrokorju, ki naj bil po njihovem na Hrvaškem znan kot "kronični neplačnik" dobaviteljev, slaba.
Uprava opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere niso resne
Uprava Mercatorja, od katere so prodajalci želeli kooperativnost pri prodajnem postopku, je opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere Agrokorja niso resne. Zato so sodelovanje pri prodajnem postopku hrvaški družbi, ki je največji konkurent Mercatorja v regiji, pogojevali z nekaterimi zaščitnimi ukrepi. Glede morebitne same prodaje pa so predstavili predloge za zaščito interesov družbe.
Prodajalcem je v pogajanjih z Agrokorjem sicer uspelo izpogajati nekaj Mercatorjevih predlogov za zaščito interesov družbe, vendar so v zadnjem osnutku pogodbe uspeli izpogajati le 20 milijonov evrov vredno pogodbeno kazen za kršitve zavez. Tu gre za vse zaveze, npr. tudi odpuščanja delavcev, zamenjavo dobaviteljev, selitev sedeža družbe, odprodajo delov družbe.... Mnogi so te zaveze ocenili kot neresne, saj pri prevzemu, vrednem več kot 850 milijonov evrov, tako nizka pogodbena kazen za kršitve ne pomeni nič. Ta bi morala - tako poznavalci - znašati vsaj 150 milijonov evrov.
Agrokor brez sredstev za nakup Mercatorja?
Podrobnosti, zakaj se je Agrokor odločil za umik iz pogajanj s konzorcijem prodajalcev, nam nocoj ni uspelo dobiti. Vendar naj bi bil Agrokor po mnenju poznavalcev tudi brez sredstev za nakup Mercatorja, kar je pred tedni javno dejal tudi kmetijski minister v odhajanju Dejan Židan. Glede na ponudbo bi potreboval več kot 850 milijonov evrov, kar naj bi Agrokor, kot trdijo v hrvaški družbi, zbral s pomočjo partnerjev. K nakupu Mercatorja naj bi ga spodbujala predvsem ameriška banka J.P. Morgan in Unicredit, ki veljata za Agrokorjeva velika upnika. Glede na to, da je Agrokor družba v večinski lasti najbogatejšega Hrvata Ivice Todorića, je težko priti do natančnih podatkov o finančnem položaju in dolgovih družbe, po pisanju različnih medijev pa naj bi imel Agrokor precej dolgov. To pa pomeni tudi manjšo možnost nadaljnjega zadolževanja. Poleg tega pa Agrokorju "na vratu leži" tudi več kot 100 milijonov evrov vredna odločba hrvaške agencije za trg vrednostnih papirjev (Hanfa).
Akrokor pri nakupu podjetja Belje kršil zakonodajo?
Ta je Agrokorju ukazala objavo prevzemne ponudbe za prehrambeno podjetje Belje. Agrokor je namreč po ocenah Hanfe odkupil večino delnic Belja, malim delničarjem pa ni dal možnosti prodaje, kar je v nasprotju s hrvaško zakonodajo. Na to se je sicer Agrokor pritožil, vendar v Hanfi pravijo, da imajo dovolj dokazov, da je Agrokor kršil zakonodajo, zato bodo pri svoji odločbi vztrajali.
Agrokor naj bi kmalu, po nekaterih informacijah celo prihodnji mesec, moral odplačati tudi skoraj 200 milijonov evrov vredno posojilo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki ga je vzel pred leti. EBRD je takrat za posojilo dobila več kot osemodstotni delež Agrokorja, ki ga bo moral ta na podlagi pogodbe odkupiti nazaj.
Prodajalci tehtajo položaj, negotova vloga NLB
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 02. 2012 Stran: 10
Mercator Ali ima ING sploh še mandat in ali so bankirji še pripravljeni nadaljevati začeti projekt, če NLB v njem ne bo sodelovala
LJUBLJANA - Po seriji odločitev v pristojnih organih Skupine Laško in obeh državnih bank so člani konzorcija prodajalcev Mercatorja včeraj strnili vtise. Za večino so bile nove pravne dileme v zvezi s konzorcijsko pogodbo (zlasti o odškodninah) in negotovo sodelovanje NLB pri prodaji.
Neuradno smo izvedeli, da na sestanku, ki ga je vodil svetovalec konzorcija ING, ni bilo prelomnih odločitev. Postavili pa so si pomembno vsebinsko vprašanje, ali ima ING sploh še mandat in ali so bankirji še pripravljeni nadaljevati začeti projekt, če NLB v njem ne bo sodelovala. Vloga banke je po zadnjih dogodkih negotova, državna AUKN pa poziva proti prodaji. Ker prodajalcem ob odsotnosti NLB najverjetneje ne bi uspelo oblikovati večinskega prodajnega paketa, so akterji včeraj menda preigravali tudi možnost, da k prodaji povabijo druge delničarje; na primer banko Unicredit, ki je približno osemodstotna lastnica Mercatorja, vendar ne sodeluje v konzorciju.
Unicredit zahteva revizijo poslov Mercatorja
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 01. 2012 Stran: 3
Manevri AUKN: Zahteva po reviziji poslov je nekakšno zastraševanje - Lani je Mercator po oceni ustvaril 23,8 milijona evrov čistega dobička
Ljubljana - V vojno za Mercator je včeraj nepričakovano posegla banka Unicredit. Njena uprava zahteva prevetritev vseh poslov Mercatorja v zvezi z namero za prevzem Pivovarne Laško, kar AUKN označuje za zastraševanje in pritisk na upravo Mercatorja.
Zahteva Unicredita je prišla tako rekoč isti dan, ko so nadzorniki Mercatorja tehtali (odločali) o razlogih za in proti prevzemu Pivovarne Laško. Tudi zato so se včeraj pojavila ugibanja, ali je hotel Unicredit s svojo potezo preprečiti Mercatorjev prevzem Pivovarne Laško oziroma zavarovati za primer, če bi se prevzem vendarle zgodil.
Vedeti je namreč treba, da je banka, ki je osemodstotna lastnica Mercatorja, vse od začetka odkrito zagovarjala prodajo delnic Agrokorju. Matični Unicredit je že oktobra lani pisno podprl Agrokorjeve prevzemne aktivnosti (zagrebška podružnica je njegova glavna financerka) ter izrazil pripravljenost za (so)financiranje projekta in pomoč pri reprogramiranju obveznosti.
Mercator ne bo podal prevzemne ponudbe za delnice Pivovarne Laško
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2012 Stran: 9
Zaradi poslabšanega poslovanja bi letos Mercatorjevi delničarji prejeli občutno nižjo dividendo. UniCredit zdaj zahteva posebno revizijo v Mercatorju
Nadzorniki Mercatorja so se včeraj seznanili z odločitvijo uprave družbe, da Mercator ne poda prevzemne ponudbe za delnice Pivovarne Laško. Neuradno naj bi bili pri najboljšem sosedu pripravljeni za delnico Laškega ponuditi celo 19 evrov, na kolikor je po njihovem mogoče realno vrednotiti družbo, četudi naj bi jo v cenitvah za Laško za namene oblikovanja pogodbenega koncema vrednotili celo po 34 evrov. S ponudbo bi v Mercatorju "reševali" tudi veliko bank, ki pa niso lastnice le Pivovarne Laško, ampak po večini tudi samega Mercatorja. Tako naj bi bila včeraj padla dokončna odločitev Mercatorjeve uprave pod vodstvom mag. Žige Debeljaka, da prevzemne ponudbe za 100 odstotkov delnic Pivovarne Laško kljub poslovno-ekonomski zanimivosti posla ne poda, kajti po Mercatorjevi prevzemni nameri je uprava Laškega sklicala skupščino, na kateri so bili predlagani sklepi, s katerih potrditvijo bi se lahko pred potencialnim prevzemnikom pojavila neobvladljiva pravna in ekonomska tveganja.
Strupenih tabletk ne bi bilo mogoče pogoltniti
Za kršitev zavez bi Agrokor skupno plačal polovico mesečnega stroška plač Mercatorja
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 12. 2011 Stran: 19
Ljubljana - Za deset milijonov evrov, kolikor znaša najvišja skupna možna pogodbena kazen za kršitve zavez in škodo, je prodajni konzorcij na čelu z NLB pripravljen Agrokorju prepustiti na milost in nemilost zaposlene Mercatorja, njegove dobavitelje in finančno stabilnost našega največjega podjetja. Za primerjavo; to je dober odstotek vrednosti transakcije, manj kot polovica mesečnega stroška za plače zaposlenih v Mercatorju in celo zgolj petina sredstev, ki jih je sodeč po internih dokumentih Unicredit banke Agrokor pripravljen plačati za provizije za prevzem Mercatorja. Samo sinergij je po lastnih izračunih Agrokorja v prvem letu na račun nabave in zaposlenih - za 170 milijonov evrov.
Čeprav so včeraj Agrokorjevi svetovalci poskušali javnost prepričati o nasprotnem, pogajanja o prodajnem sporazumu še niso povsem končana. Prodajni konzorcij je včeraj po naših informacijah kupcem poslal predloge za nekaj sprememb. Med drugim jih je prosil za zvišanje skupnega zneska pogodbenih kazni na 20 milijonov evrov, kar pa je še vedno premalo glede na vrednost transakcije in možnosti zlorabljanja pogodbenih zavez.
Še vedno zgolj obljube
Dokumenti Unicredita: Agrokor nima niti evra lastnih sredstev za prevzem Mercatorja
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Suzana Rankov Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 12. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Dokumenti Unicredit banke, ene od ključnih financerk Agrokorja, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, dokazujejo, da se je Ivica Todorić lotil 800 milijonov evrov vrednega prevzema Mercatorja brez evra kapitala in z močno omejenimi možnostmi dodatnega zadolževanja.
Maksimalni znesek, za katerega se lahko zadolži Agrokor, da ne bi kršil zavez do kupcev svojih obveznic, namreč znaša zgolj 250 milijonov evrov, namesto kapitala pa svojim potencialnim partnerjem obljublja, da bi v prihodnjem letu morda prodal Ledo. Več kot očitno je, da želi Agrokor prodajni konzorcij z Novo Ljubljansko banko na čelu prepričati v podpis prodajne pogodbe, šele nato pa bi se podal v lov za denarjem in dovoljenji varuhov konkurence.
Uprava Mercatorja lastnikom: Če z nami niste zadovoljni, nas zamenjajte
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 11. 2011 Stran: 22
Ljubljana - Po razkritju, da EBRD, IFC in One Equity Partners (del JP Morgan) sploh niso del konzorcija kupcev Mercatorja, se stopnjujejo napetosti med Mercatorjem in njegovim svetovalcem Societe Generale na eni strani in konzorcijem prodajalcev, katerih svetovalec je ING, na drugi strani. Bolj kot je jasno, da prodajalci z ING slabo vodijo postopek, več je udarcev pod pasom.
Prodajalci, ki pogajanj z Agrokorjem ne nameravajo ustaviti, krivdo za zastoje valijo na Mercator, slednji pa jim ni ostal dolžan. Uprava Mercatorja je včeraj tako javno opozorila, da skupina delničarjev ne more dajati neposrednih navodil upravi in nadzornemu svetu družb, kako naj ravnajo. Svoje zahteve in nezadovoljstvo pa lahko izrazijo na skupščini delničarjev, tudi z morebitno zamenjavo nadzornega sveta. V zadnjih dneh se je sicer že razširila informacija, da svetovalci Agrokorja prepričujejo lastnike Mercatorja, naj skličejo skupščino in zamenjajo nadzorni svet ter posledično upravo, kar bi olajšalo izvedbo postopka prodaje Mercatorja ne glede na vsa tveganja, ki se pojavljajo za prodajalce, Mercator in dobavitelje.
