Addiko Bank
Prodaja Mercatorja bo čudež
Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 18. 03. 2010 Stran: 5
Tako komentira bančnik, kije dvignil roke od prodaje Mercatorja
»Mednarodno se nam manjša ugled. Počakati bi morali, da interesenti za Mercator oddajo zavezujoče ponudbe, in se nato odločiti, ali so sprejemljive ali ne,« komentira član uprave Unicredita Janko Medja odstop Abanke in NKBM iz bančnega konzorcija, ki prodaja Mercator. Je prodaje konec?
Da sta večinsko državna NKBM in večinsko državna Abanka izstopili iz konzorcija šestih bank, ki prodajajo Mercator, je včeraj poročal Dnevnik. V konzorciju zdaj ostaja četverica: Unicredit, Hypo banka Banka Koper in Gorenjska banka. Skupaj je naprodaj še 16 odstotkov Mercatorja začelo seje s 36 odstotki. Ne na Abanki ne na NKBM odstopa ne komentirajo. Neuradno paje eden od vodilnih teh bank povedal, da bi bila prodaja »čudež«.
Medja: Kdo misli na Interese malih delničarjev?
»Uprave bank, ki so odstopile od prodaje Mercatorja, bodo delničarjem morale pojasniti, zakaj, če jim je bila ponujena premija nad borzno ceno,« pravi Medja.
Naprodaj vse manj Mercatorja
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 03. 2010 Stran: 10
Prodaja najboljšega soseda
V igri so ostale štiri banke, ki ponujajo skupno 16 odstotkov Mercatorja, in štirje zainteresirani finančni investitorji, poleg strateškega, ki čaka svojo priložnost
Ljubljana - Delež Mercatorja, ki ga prodajajo banke, se krči, skrčilo pa seje tudi število zainteresiranih portfeljskih vlagateljev. Po besedah Uroša Martra, direktorja svetovalne družbe Arkas, ki sojo banke najele za organizacijo prodaje delnic, sta od prodaje odstopili še NKBM in Abanka, tako da je v paketu ostalo 16 odstotkov najboljšega soseda, ponujajo pa ga štiri banke: Unicredit - s polovico tega svežnja, Gorenjska banka, Banka Koper in Hypo Alpe-Adria-Bank. Tudi na seznamu investitorjev so ostali štirje.
Spomnimo, da je osem bank začelo prodajati zasežene delnice Mercatorja (v začetku je bil njihov skupni delež 36-odstoten) že sredi novembra lani, od tega šest bank v formalnem prodajnem konzorciju, NLB in Banka Celje pa sta se z njimi usklajevali, da bi skupaj dosegli čim boljši iztržek. Kmalu po tem, ko so v javnost pricurljale informacije, da je najvišjo ceno za Mercator ponudil hrvaški Agrokor, ki je po nepotrjenih, a zanesljivih informacijah izbranec slovenskih podružnic tujih bank (posebno banke Unicredit), sta od ponudbe odstopili NLB in Banka Celje, zdaj pa, kot rečeno, še drugi dve banki, ki sta v solasti države. Odstop je bil pričakovan, saj prodaja Mercatorja Agrokoru ne bi bila politično oportuna in najbrž ne bi prestala javne presoje.
Razprodaja tujcem bi bila nespametna
Medij: Večer Avtorji: Irena Ferluga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 03. 2010 Stran: 24 Foto: Robert Belan
Pred prodajo državnega premoženja je potreben strateški premislek, kaj in kdaj prodati, pravi Aleš Žajdela, ki si delovanja domače politike ne predstavlja brez delovanja domače ekonomije.
Aleš Žajdela: "Domača ekonomija s svojim razvojem omogoča dolgoročno eksistenco ne le državljanom, ampak tudi državi."Privatizacija državnega premoženja, ki jo z oblikovanjem seznama strateških podjetij, v katerih bo država obdržala pomembne deleže, začenja aktualna vlada, je sklepna faza slovenske tranzicije od družbene do zasebne lastnine. "Kar zadeva državni interes in interes države na gospodarskem področju, bi bilo dobro vsaj to, da ne bi morala država spraševati tujih velikih podjetij, kakšen je njen gospodarski interes," je kot sklepno misel svojega razmišljanja o lastništvu podjetij in državnem interesu v uvodniku Bančnega vestnika zapisal dr. Ivan Ribnikar, zaslužni profesor z Univerze v Ljubljani. Opozorilo je namenjeno današnjim odločevalcem o prodaji deležev v podjetjih, za katere dr. Franjo Štiblar z ljubljanske Pravne fakultete pravi, da bodo z imeni in priimki odgovarjali zanamcem. Mag. Aleš Žajdela, predsednik uprave Abanke Vipa, poudarja, da ko kmet enkrat kmetijo proda, je nima več, če jo proda v stiski, pa ima kupec že v startu dobiček.
Premislek, kaj in kdaj prodati
"Ko gre za celotno premoženje, ki je še v lasti države in paradržavnih institucij, je potreben strateški premislek in potem odločitev, kaj in kdaj prodati. Ko namreč enkrat prodaš, tega nimaš več. Ko so naši dedje in pradedje prodajali kmetije, so to storili le enkrat in od takrat naprej niso bili več gospodarji na svojem. Domača ekonomija je namreč tista baza, iz katere izhaja vse, kar se dogaja naprej. Ne predstavljam si delovanja domače politike brez delovanja domače ekonomije. Domača ekonomija s svojim razvojem omogoča dolgoročno eksistenco ne le državljanom, ampak tudi vsaki državi," je povedal Aleš Žajdela.
Pravi, da se prodaja na hitro naj ne bi zgodila nikoli, saj vemo, da če prodajamo v sili, prodajamo prepoceni. Spomnil je na pripravo asociacijskega sporazuma z EU, ko so pogajalci želeli, da se na listo potrebnih privatizacij kar z imeni zapišejo slovenska podjetja, kar se je žal tudi zgodilo. "Na seznamu pogajalskih postavk za sporazum in kasnejši vstop v EU je bilo navedeno, do kdaj naj bi se katero premoženje prodalo. Tako zainteresirani kupci vedo, da se mora nekaj prodati, in čakajo na primeren čas, lastniku pa se pogajalska pozicija slabša. Zato je prav, da država najprej strateško razmisli, katero premoženje mora ostati v domačih rokah, če je to sploh mogoče, in kaj je tisto, kar je treba dobro upravljati, da se ustvarjajo ustrezni donosi, ter kaj je mogoče prodati, da se pokrijejo trenutne tekoče potrebe," je dejal Aleš Žajdela.
Bank ni modro prodajati
Po prvih informacijah naj bi v vladi razmišljali, da bi država ostala lastnica zgolj v treh strateško pomembnih podjetjih: v Zavarovalnici Triglav, NLB in v Luki Koper. Je modro obdržati vpliv zgolj v eni, čeprav trenutno največji banki? "Ravno za banke je prof. Ribnikar nekoč dejal, da naj jih ne bi prodajali. V njih so namreč informacije o vseh slovenskih podjetjih - večja je banka, več je teh informacij, tudi o državljanih kot o kreditojemalcih - koliko kdo ima, koliko zasluži, kakšno premoženje je lahko ponudil za zavarovanje kreditov. Ko nismo več lastniki bank, s temi podatki razpolaga in jih svojim potrebam prilagaja nekdo drug," pravi Aleš Žajdela. Problem osvetli s primeroma iz Italije in Avstrije: "Ko se je v Italiji zamenjal guverner centralne banke, so začele počasi ugašati majhne in srednje velike banke, pridruževale so se velikim sistemom, nastali so veliki bančni konglomerati. Danes imajo Italijani dve najkonkurenčnejši evropski banki. Poskrbeli so, da je bil z ustrezno regulativo vzpostavljen dolgoročen lastniški kapital. Avstrija je dopustila prodajo bank. Ena, Bank Austria, je v sestavi velikega italijanskega sistema, drugo, Hypo banko, pa so bili prisiljeni skupaj z nakopičenimi težavami kupiti nazaj za en evro. Prodati banko in jo potem dobiti nazaj, ker deluje na tvojem ozemlju, je še posebej nesmiselno."
Lastniki odlašajo z združitvijo
Bi bilo podobno povezovanje bank smiselno tudi v Sloveniji? "Naša posebnost je, da imamo največjo banko s 30-odstotnim tržnim deležem, druga največja ima manj kot 10 odstotkov trga, tretja ji je s skoraj 9 odstotki zelo blizu. Preostale banke imajo bistveno manjše tržne deleže, med njimi sta na četrtem in petem mestu banki v tuji lasti. Primer konsolidacije je morebitna združitev Abanke in Gorenjske banke, čeprav je težko pričakovati, da bi lahko z združitvami ustvarili po velikosti konkurenčno banko naši največji banki, razprodaja tujcem pa bi bila nespametna. Vemo namreč, da so tuje banke, ki so vstopale v slovenski bančni sistem, v prvem obdobju ciljale na dosego 10-odstotnega tržnega deleža, a je za take deleže slovenski trg premajhen," pravi prvi mož Abanke.
Kaže, da je ujetnica strategije predvidene prodaje državnih deležev nameravana združitev Abanke in Gorenjske banke. "Z združitvijo bi bili izpolnjeni številni pogoji za nastanek dobre slovenske banke, od uspešnosti izrabe teh potencialov bi bilo odvisno, koliko bi lahko postala najboljša banka. Očitno razmere še niso ustrezne in različni lastniki še niso dobili odgovorov na vsa vprašanja, da bi lahko sprejeli to odločitev," je dejal Aleš Žajdela.
Vprašljiva je tudi prodaja deležev podjetij v času krize ali tik po njej, ko tudi še ni jasno, ali je kriza dokončno premagana. "Ljudje so prodajali kmetije takrat, ko na njih niso mogli več preživeti, v letih suhih krav, sadove teh kmetij so kasneje v letih debelih krav uživali drugi. Če prodaš podjetje, ko je na dnu in še prepoceni, podjetje pa že kaže trende izboljševanja, je to slab posel za prodajalca. Zdaj je situacija takšna, da so pričakovanja še nadaljnjih znižanj, a vemo, da bo enkrat prišlo tudi do zvišanj," meni Aleš Žajdela.
Ožji krog potencialnih kupcev Mercatorja še ni znan
Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 03. 2010
Banke prodajalke deleža v Mercatorju šele pregledujejo seznam družb, ki naj bi kmalu opravile skrbni pregled Mercatorja; zanj bo Mercatorjeva uprava predvidoma zaprošena v naslednjem tednu
Četudi so včeraj v Dnevniku poročali, da naj bi že bili znani štirje finalisti - finančni skladi Advent International, Bain Capital, Mid Europa in Warburg Pincus, ki naj bi se potegovali za nakup 21-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju, pa je Uroš Marter iz družbe Arkas, ki vodi prodajo omenjenega lastniškega deleža, včeraj to informacijo za Večer zanikal. Povedal je namreč, da še ni nič potrjeno in da so bili oblikovani zgolj predlogi, kdo naj bi opravil skrbni pregled Mercatorja.
Po besedah predstavnika Arkasa ima še vseh osem interesentov, ki so do 8. februarja oddali nezavezujočo ponudbo, možnost oddati tudi zavezujoče. To velja tudi za strateške investitorje, neposredne konkurente Mercatorja. Sicer pa je Uroš Marter napovedal, da bodo upravo Mercatorja predvidoma šele naslednji teden zaprosili za skrbni pregled družbe ter da imena tistih, ki naj bi opravili ta skrbni pregled in se očitno že pojavljajo v javnosti, po njegovem niso nujno točna.
Debeljak: "Nihče nas ni prosil za skrbni pregled"
Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2010
Skrbni pregled opravili za morebitno dokapitalizacijo, predstavnik bank prodajalk petinskega deleža v Mercatorju pa zanj še ni zaprosil. Kljub težavnim gospodarskim razmeram bodo nadaljevali širitev poslovanja in prevzeme na trgih jugovzhodne Evrope
Težkim gospodarskim razmeram navkljub - ne le v Sloveniji, ampak še posebno na trgih držav jugovzhodne Evrope, kjer je prisoten - je Mercator lani dosegel solidne poslovne rezultate. Prihodki skupine (2,64 milijarde evrov) so upadli za 2,4 odstotka glede na predlani, brez tečajnih razlik (zlasti v Srbiji) pa bi imeli celo 0,6-odstotno rast prihodkov. Čistega dobička (21,1 milijona evrov) je bilo manj za 48,2 odstotka. Letos naj bi se prihodki (ob koncu preteklega leta je Mercator vstopil tudi na trga Bolgarije in Albanije) okrepili za štiri odstotke, na 2,75 milijarde evrov, čistega dobička (21,9 milijona evrov) pa naj bi bilo podobno kot lani, pri čimer prevzem hrvaškega Getroja še ni upoštevan. Število zaposlenih, predvsem zaradi širitve poslovanja na tujem, naj bi z 21.400 letos povečali na blizu 22.200.
Trije ponudniki za Mercator v ožji izbor
Medij: Poslovni dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2010
Ljubljana - V ožji izbor za nakup delnic Mercatorja, ki jih po odstopu NLB in Banke Celje ponuja še šest bank, se bodo predvidoma uvrstili trije ponudniki. V družbi Arkas, ki za konzorcij šestih bank vodi prodajo, bodo seznam ožjih izbrancev pripravili do konca tedna, nato pa bodo vodstvo Mercatorja zaprosili za skrbni pregled. Med izbranci za skrbni pregled pa ne bo strateških vlagateljev, tako da hrvaškemu Agrokorju vpogled v drobovje Mercatorja ne bo omogočen. Banke svojih načrtov z delnicami Mercatorja večinoma sicer ne razkrivajo.
"Skrbi pregled družbe potrebujejo finančni vlagatelji, medtem ko strateški partnerji skrbnega pregleda predvidoma ne potrebujejo. Ta je tako namenjen finančnim vlagateljem, ne strategom, vsaj ne tistim, ki so neposredni konkurenti," je na vprašanje, ali bo skrbni pregled omogočen tudi potencialnim strateškim vlagateljem, odgovoril direktor Arkasa Uroš Marter.
Banke svojih načrtov z delnicami Mercatorja večinoma sicer ne razkrivajo. "V NKBM tovrstnih poslovnih odločitev v tej fazi ne želimo komentirati," so v drugi največji banki odgovorili na vprašanje, ali bodo nadaljevali s prodajo zaseženih delnic Mercatorja ali se bodo iz prodaje umaknili, kot sta to storili NLB in Banka Celje. Tudi prispelih ponudb niso želeli ocenjevati. Tudi v Hypo banki poslovnih odločitev ne komentirajo, nasprotno pa so nam v Gorenjski banki povedali, da bodo z aktivnostmi za prodajo delnic Mercatorja nadaljevali. Tudi ti pa niso želeli oceniti prispelih ponudb, ker da pogajanja še potekajo. Tudi Unicredit pogajanj ni želela komentirati, medtem ko nam iz Banke Koper in Abanke odgovorov niso poslali.
NLB in Banka Celje ne bosta prodali Mercatorjevih delnic
Medij: Večer Avtorji: STA Teme: ZPRE-1, ZGD-1C, mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2010 Stran: 14
Nova Ljubljanska banka (NLB) in Banka Celje ne bosta prodali svojih deležev v Mercatorju; skupaj imata v lasti 15 odstotkov delnic trgovske družbe. "Z elementi in pogoji prispelih ponudb nismo zadovoljni, zato do nadaljnjega prekinjamo proces prodaje," so potrdili v NLB.
Da NLB odstopa od prodaje delnic Mercatorja, je potrdil tudi direktor Arkasa Uroš Marter, posrednik pri prodaji 21 odstotkov Mercatorja, ki je v lasti konzorcija šestih bank. "V NLB niso zadovoljni s ponudbami in so, še preden so sploh dobili resne ponudbe, odstopili od prodaje," je povedal Marter.
Banka Koper, Unicredit, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Hypo banka skupaj prodajajo 21 odstotkov delnic Mercatorja.
NLB in Banka Celje imata v lasti 15 odstotkov Mercatorjevih delnic, a banki formalno nista bili del konzorcija prej omenjenih bank, čeprav sta z Arkasom koordinirali prodajne aktivnosti. Do 8. februarja je za nakup delnic Mercatorja prispelo osem nezavezujočih ponudb, ponudniki pa za zdaj uradno niso znani.
Marter poudarja, da postopek prodaje 21 odstotkov Mercatorja tudi po odstopu NLB in Banke Celje teče normalno dalje. V Arkasu bodo zdaj oblikovali strnjeni seznam prispelih ponudb, nato pa sledi izvedba skrbnega pregleda poslovanja, ki jo bo omogočila uprava Mercatorja. NLB in Banka Celje sta od prodaje odstopili minuli petek. Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je dan pred tem ocenil, da ponudbe za odkup deleža NLB in Banke Celje v Mercatorju niso takšne, da bi bili nad njimi navdušeni.
Hrvaški Agrokor bi prevzel Mercator, financiral bi ga Unicredit
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman Teme: ZGD-1C, ZPRE-1 Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 02. 2010 Stran: 25 Foto: Luka Cjuha
Ljubljana - Po tem, ko smo že v torek razkrili, da bo morebitni Agrokorjev nakup dobrih 36 odstotkov Mercatorja financirala italijanska banka Unicredit, lahko to informacijo zdaj tudi uradno potrdimo z dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika.
»Potrdimo lahko, da namerava družba Unicredit Corporate and Investment Banking (UCIB) v sodelovanju s konzorcijem izbranih bank podpreti Agrokor (...) pri nakupu do stotih odstotkov delnic Mercatorja,« piše v pismu, ki so ga iz banke Unicredit, katere slovensko podružnico vodi France Arhar, na začetku februarja naslovili na lastnika Agrokorja Ivico Todorića. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)
Ti razkrivajo, da bi bil Unicredit, ki ga v Sloveniji vodi France Arhar, v primeru, če bi Agrokor od slovenskih in tujih bank pridobil celoten paket delnic, ki so trenutno na prodaj, hrvaškemu trgovskemu velikanu pripravljen odobriti garancijo za financiranje prevzema delnic največjega slovenskega trgovca. "Potrdimo lahko, da namerava družba Unicredit Corporate and Investment Banking (UCIB) v sodelovanju s konzorcijem izbranih bank podpreti Agrokor z zagotovitvijo kreditnega aranžmaja, ki ga bo pridodala k Agrokorjevim lastnim sredstvom za nakup do stotih odstotkov delnic Mercatorja," piše v tako imenovanem podpornem pismu ("bank support letter"), ki so ga iz avstrijske izpostave Unicredita in Zagrebačke banke, ki je v lasti Unicredita, na začetku februarja poslali lastniku in predsedniku Skupine Agrokor Ivici Todoriću.
Neumni zakoni ali sodniki brez logike?
Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat Teme: ZGD-1 Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 11. 02. 2010 Stran: 6
Reševanje Centra Naložb ali zakaj sodišča umetno podaljšujejo življenje podjetniškim mrtvakom
Mariborsko okrožno sodišče je za Center Naložbe Boška Šrota odredilo izbris, kar pa ni po zakonu o finančnem poslovanju (ZFPPIPP). Tudi ta v praksi povzroča nemalo težav. Argument sodišča: saj se lahko pritožijo. Ali se ne bi raje odrekli nelogičnostim?
Izvršiteljica Pivovarne Laško Boško Šrot z ženo Anico, ni mogla opraviti rubeža. Ana Nastič je v začetku februarja mariborsko sodišče obvestila, da na Centru Naložbah (CN), ki ga prek Kolonela in Atka-Prime obvladuje nekdanji generalni direktor.
Usoda Mercatorja še skrivnost
Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 10. 02. 2010 Stran: 4
Za dobro tretjino Mercatorja se zanima osem ponudnikov. Kdo so to, pa banke prodajalke še ne želijo povedati. Napovedujejo se zapleti s skrbnim pregledom
Morebitni kupci so lahko samo še v ponedeljek oddali nezavezujoče ponudbe za nakup dobre tretjine Mercatorja. Iztekel se je namreč javni razpis, s katerim je konzorcij bank prodajal skupaj 1.353.370 delnic poslovnega sistema (oziroma 36,35 odstotka kapitala z glasovalnimi pravicami). Gre za vrednostne papirje, s katerimi sta Infond Holding in Istrabenz zavarovala propadla posojila pri Unicredit Banki, Gorenjska Banki, Abanki, Novi KBM, Banki Koper, Hypo Alpe Adria Bank, NLB in Banki Celje.
Večino teh delnic so banke zasegle konec lanskega poletja, novembra pa so objavile razpis. Nanj se je javilo osem interesentov, je včeraj izjavil Uroš Marter iz svetovalne družbe Arkas. V imenu bank usklajuje prodajo Mercatorja. "Identiteta ponudnikov v tej fazi ne bo razkrita," je zapisal v sporočilu za javnost in dodal, bo zdaj sledilo preučevanje prispelih ponudb. Banke bodo izbrale "ožji krog ponudnikov, za katere se predvideva, da jim bo v mesecu marcu omogočena izvedba skrbnega pregleda družbe Mercator"
Skrbi o skrbnih pregledih
