Novice

Na današnji skupščini so delničarji Uniorja iz nadzornega sveta odpoklicali Franca Dovra in Andrejo Potočnik, namesto njiju pa imenovali Marjana Penška in Katjo Potočar. Novi nadzornik je postal še Robert Vuga, ki je po odstopu zamenjal Simono Razvornik Škofic, neposredno po skupščini pa je odstopil iz nadzornega sveta Mariborske livarne Maribor, ki ga je pred tem vodil. Predsednik Društva MDS Rajko Stankovič je na skupščini zastopal 272.677 delnic oz. cca 15 % prisotnega kapitala na skupščini.

Zreče, 05.07.2023

Uprava in nadzorni svet z razrešnico, delničarji že 16 let brez dividende

Po obravnavi letnega poročila so delničarji namenili kar nekaj kritik upravi in nadzornemu svetu, ki jih na kratko lahko strnemo tako, da niso zadovoljni s stopnjo razdolževanja v preteklih leti, zaradi prepoznega refinanciranja dolga bomo delničarji letno plačevali 4 do 5 mio obresti za posojila več, kot bi to ob pravočasnem refinanciranju.

Prav tako delničarji niso zadovoljni zaradi prepoznega obveščanja ob okolijski nesreči in opozori na nedopustno  prakso uprave, ki večkrat pomembne in ključne informacije, ne posreduje prontno oz takoj članom nadzornega sveta, tako je uprava v zadnjem primeru nadzorni svet obvestila šele 20 dni po dogodku.

Prav tako so delničarji zahtevali, da se bolj jasno objavi za katerega naložbe je bil porabljen denar v preteklem letu in za kaj se bo porabil letos. Izrazili so tudi pričakovanje, da se bo od morebitnega denarja prejetega od prodaj naložb večina najprej namenila za razdolževanje in s tem za nižje obresti financiranja preostalega dolga.

Skupščina je tudi potrdila razrešnico za delo upravi in nadzornemu svetu v lanskem letu ter odločila, da vseh 14,2 milijona evrov lanskega bilančnega dobička ostane nerazporejenega.

Delničarji zavrnili posebno revizijo, Društvo MDS s sopodpisniki na sodišče po sodno pooblastilo

Ker so delničarji Uniorja zavrnili sklep o izredni reviziji poslov družbe Rhydcon in imenovanju posebnega pooblaščenca pravne stroke, bo Društvo MDS skupaj s sopodpisniki manjšinsko pravico uveljavljalo s tožbo preko sodišča.

V zahtevi za razširitev dnevnega reda z omenjeno točko smo med drugim navedli, da je Unior zaradi izgubljenih tožb in s tem povezanih neugodnih izvensodnih poravnav plačal približno štiri milijone evrov družbi Rhydcon, a za to ni prevzel nihče odgovornosti.

Dr. Tomaž Subotič ostaja nadzornik

Skupščina je prisluhnila argumentom, ki so bili predstavljeni proti odpoklicu še enega nadzornika dr. Tomaža Subotiča, tako da ta še naprej ostaja nadzornik družbe Unior. Neposredno po objavi skupščine smo na družbo Unior naslovili nasprotni predlog, kjer smo navedli sledeča dejstva, ki ne pred in ne na sami skupščini niso bila zanikana s strani uprave ali nadzornega sveta družbe, zato jih v celoti povzemamo še enkrat.

Iz pojasnil dr. Subotiča, h katerim s strani družbe Unior d.d. nismo prejeli nobenega nasprotnega dokaza, (zaradi česar jih glede na svoje izkušnje in poznavanje področja sprejemamo kot v celoti ustrezna), izhaja:

1. da dr. Tomaž Subotič ni zlorabil ne svojega položaja člana nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. ne morebitnih notranjih informacij, ker tudi na dan sklenitve poslov (31.03.2023), čeprav borznemu posredniku naročila za prodajo ni dal šele tega dne, temveč že prej, ni razpolagal z nobenimi notranjimi informacijami, temveč samo z informacijami, ki so bile javno dostopne. Dr. Subotič je prve informacije o poslovanju družbe UNIOR d.d. prejel šele 06.04.2023, torej tako po sklenitvi posla prodaje delnic s strani borznega posrednika, kot tudi po poravnavi tega posla dne 04.04.2023;
2. da je dr. Tomaž Subotič o dne 31.03.2023 sklenjenem poslu že dne 07.04.2023 (torej v roku tedna dni po sklenitvi posla oz. v roku 3 dni po poravnavi posla) obvestil tako samo družbo UNIOR d.d., istega dne pa je obvestil tudi Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in do dneva
3. da je po poslih, ki jih je za račun družbe Intertrade CS, a.s., oz. za račun dr. Tomaža Subotiča sklenil borzni posrednik, vrednost delnice družbe UNIOR d.d. zrastla in ne padla, kar dodatno izkazuje, da ni šlo zlorabo, obenem pa družbi UNIOR d.d. ni nastala nikakršna škoda,
4. da je borzna cena na dan 31.03.2023 prodaje bila med 10,00 in 10,10 EUR/na delnico in je nato dne 11.04.2023 zrastla na 10,50 EUR na delnico, od 21.04.2023 do 23.05.2023 pa je zrastla in se stabilizirala pri tečaju 10,70 EUR, kar dokazuje, da se dr. Tomaž Subotič ni okoristil ampak je naredil izgubo vsaj v višini 2.490,00 EUR na podatkih prodanih delnicah.
5. Še več tudi Uprava in nadzorni svet v sklicu skupščine navajata citiramo: «Iz dejanskega stanja ne izhaja, da bi se dr. Subotič s transakcijami okoristil. Cena delnice na borzi se ni znižala in je celo zrastla.«
6. da je družba UNIOR d.d. opustila dolžnost obveščanja članov nadzornega sveta in poslovodnih oseb o zaprtem trgovalnem obdobju po elektronski poti, kot je to do sedaj vedno in običajno storila in bi morala storiti tudi v prvi polovici letošnjega leta;
7. da povečani stroški za delo uprave in nadzornega sveta zaradi obravnave tega primera ne obstajajo, saj je nadzorni svet zadevo, vezano na predmetno prodajo delnic, obravnaval na rednih sejah, to vprašanje pa tudi v smislu delovanja uprave spada v okvir njenega rednega dela in obveznosti.
8. Da je dr. Tomaž Subotič še vedno lastnik 81.702 delnic UIKG in tako največji posamični delničar družbe Unior, d.d.

Skupščina je izvolila tri nove člane nadzornega sveta Unior

Po tem ko je skupščina odpoklicala ga. Andrejo Potočnik in g. Franca Dovra je na njuni mesti imenovala odvetnico Katjo Potočar in Marjana Penška ki je višji svetovalec v Gorenju, ki je vsaj po podatkih na spletu sodeč tudi član uprave podjetja za energetske rešitve Resalta.

Novi nadzornik je postal še Robert Vuga, ki je po odstopu zamenjal Simono Razvornik Škofic. Zaradi imenovanja v nadzorni svet Uniorja je po skupščini odstopil kot predsednik nadzornega sveta  mariborske livarne MLM.

Za časnik Finance je po skupščini g. Robert Vuga povedal, da je moral odstopiti zaradi konflikta interesov med obema družbama (obe se ukvarjata s kovačijo), predvsem pa tudi po svoji menedžerski pogodbi ne sme nadzorovati več kot ene družbe. "Poleg rednega dela ne morem dovolj angažirano in učinkovito delovati več kot v enem nadzornem svetu," pravi Vuga, ki je nedavno v multinacionalki E.G.O. prevzel novo funkcijo operativnega vodje za mehatroniko, debeloplastno tehnologijo in plin in se s tem poslovil tudi s čela cerkljanske Ete.

Skupščina delničarjev Luke Koper je danes odločila za izplačilo dividend od bilančnega dobička za lani v višini 50,23 milijona evrov nameniti 35 milijonov evrov. Bruto dividenda na delnico družbe  tako znaša 2,50 evra. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na skupščini družbe zastopal nekaj več kot 105.000 delnic, kar je bilo 1,04 % prisotnega kapitala na skupščini.

Koper 29.06.2023

Uprava in nadzorniki z razrešnico, delničarji pa z 2,50 EUR bruto dividende

Skupščina, ki se je seznanila z lanskim poslovanjem, je nadzornikom in upravi podelila razrešnico. Upravo Luke Koper do konca meseca še vodi Napast, ki se je maja sporazumel o predčasnem prenehanju mandata, z julijem pa bo vodenje družbe začasno prevzela članica uprave Nevenka Kržan. Uprava in nadzorni svet so za svoje delo lani prejeli razrešnico.

Skupščina delničarjev Luke Koper je sprejela odločitev da za izplačilo dividend od bilančnega dobička za lani v višini 50,23 milijona evrov nameni 35 milijonov evrov. Bruto dividenda na delnico družbe tako znaša 2,50 evra. Luka Koper bo dividende izplačala 31. avgusta. Preostanek bilančnega dobička družbe v višini 15,2 milijona evrov ostaja nerazporejen

Luka Koper lani z zelo dobrim poslovanjem

Luka Koper se sicer v letu 2022 kljub oteženim gospodarskim razmeram lahko pohvali z rekordnim poslovanjem; na ravni skupine je ustvarila 313,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 74,2 milijona evrov čistega dobička.

Luka Koper dobro posluje tudi letos

Skupina je v prvem četrtletju ustvarila 80,1 milijona evrov čistih prihodkov in 16,5 milijona evrov čistega dobička. Po načrtih, ki so jih v družbi razgrnili aprila, naj bi skupina v celotnem letošnjem letu sicer zabeležila za sedem odstotkov nižje prihodke, dobiček naj bi se več kot prepolovil, pretovor pa naj bi ostal na ravni lanskega.

BDO Revizija bo Luko Koper revidirala še naslednja 3 leta

Za poslovna leta 2023, 2024 in 2025 se za revizorja računovodskih izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper imenuje družbo BDO Revizija d.o.o. To bo tudi zadnji mandat te revizijske hiše, ker Luko Koper nadzira že 6 let.

Sprejetje Politike prejemkov organa vodenja, nadzora in organov vodenja odvisnih družb

Skupščina družbe je sprejela Politiko prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d.d. in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper.

S sprejetjem sklepa o odobritvi Politike prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d.d. in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper preneha veljati Politika prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Luke Koper, d.d. odobrena na 34. skupščini družbe 29.6.2021 s sklepom št. 5.

Določitev višine plačila za opravljanje funkcije in sejnine članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega svet

Skupščina pa ni sprejela predlaganih sklepov o povišanem plačilu za delo nadzornikov v NS in komisijah NS. Sklep je med drugim predvideval povišanje pavšalnega letnega nadomestila na 21.000 bruto na posameznega člana in povišanje sejnine na 360,00 EUR.

Predsednika uprave in manjkajočega člana uprave bodo iskali z javnim razpisom

Na današnji 30. redni seji skupščine Elektra Ljubljana so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2022 z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe za leto 2022 ter prejemki uprave in članov nadzornega sveta, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2022. Članom nadzornega sveta, ki so v letu 2022 opravljali to funkcijo in so na tej funkciji v času odločanja skupščine, so podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. Na seji skupščine delničarjev Elektra Ljubljana je bilo prisotnih 87,06 odstotkov zastopanega kapitala družbe.

Ljubljana, 26.06.2023

Preteklo leto izguba kot posledica negativnih učinkov Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov

Čisti poslovni izid, ugotovljen na dan 31. 12. 2022, je negativen v višini –6.899.651,31 EUR in je posledica sprejetega Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), kjer je družba izgubila 20,5 mio načrtovanih prihodkov. Nepokrito izgubo bo družba pokrila iz pozitivnih rezultatov v prihodnjih letih. Družba aktivno vodi vse pravne aktivnosti, da bi ta dolg od države dobila poravnan bodisi po poravnavi ali pa s tožbo. Finančni dolg Elektro Ljubljana je lani zrastel na 88 mio EUR in je večji za 11 mio EUR kot leto poprej. Foto: Miha Fras VIR: spletna stran Elektro Ljubljana.

Zeleni prehod družba planira povečati sredstev za investicije

Družba skladno s strategijo zelenega prehoda namerava že letos investicije iz planiranih 41 mio EUR povečati na 51 mio EUR predvsem za delo na nizko napetostnih in srednje napetostnih objektiv in s tem bi omogočili večje priključevanje OIV, delež zavrnjenih soglasij za priključitev OIV je lani znašal 25 %.

Dodatna sredstva za investicije nameravajo dobiti iz Načrta za okrevanje in odpornost, kjer je za ta namen predvidenih 40 mio EUR. 

Dodatno pa planirajo pridobiti sredstva iz projekta GreenSwitch.  Jedro tega projekta so investicije v primarno energetsko infrastrukturo. S tem bi omogočili maksimalni izkoristek omrežja in razvoj SmartGrids orodij, ki zajemajo različne tehnologije, platforme in funkcionalnosti v kombinaciji s hranilniki električne energije in visoko digitaliziranimi informacijskimi sistemi.

Dva nadzornika odstopila, dva na novo izvoljena

Delničarji so se seznanili z odstopom članov nadzornega sveta mag. Davida Skornška in mag. Urške Gašperlin. Za nova člana nadzornega sveta družbe je skupščina izvolila Marjanco Molan Zalokar in mag. Davida Klariča za štiriletno mandatno obdobje, ki začne teči z današnjim dnem.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na 36 skupščini Telekoma Slovenije ,d.d., zastopal 4,21 % prisotnega kapitala oz. 221.005 delnic. Skupščina je izglasovala vse predlagane sklepe, razen sklepa o razporeditvi bilančnega dobička.

Ljubljana, 16.06.2023

Skupščina se je seznanila z poslovanje leta 2022

V letu 2022 je Skupina Telekom Slovenije ustvarila 659 milijona poslovnih prihodkov. EBITDA je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 216,5 milijona evrov. Investicije so bile 167,8 mio EUR.

Skupina Telekom Slovenije (v nadaljevanju tudi: STS) je v letu 2022 ustvarila 659,0 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je na ravni načrtovanega. Na mobilnem segmentu končni trg sta višje prihodke ustvarila tako Telekom Slovenije kot IPKO. Prihodki na veleprodajnem trgu so na ravni skupine višji od načrtovanih tako iz naslova domače veleprodaje kot zaradi višjih prihodkov na področju mednarodnega govornega prometa. EBITDA je višji od načrtovanega za 5,3 milijona evrov oz. za 2 % ,tudi zaradi sprejetih ukrepov stroškovne optimizacije na strani direktnih in indirektnih stroškov Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je STS leto 2022 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,5 milijona evrov, kar je za 9,6 milijona evrov več kot je bilo načrtovano. Investicije STS so v letu 2022 skupno znašale 167,8 milijona evrov, kar je za 17 % manj od načrtovanih. Investicije so bile nižje zaradi opravljene pomembne optimizacije na tem področju, ki pa je bila izvedena brez negativnih učinkov na poslovanje STS.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je postavil Karli Pinter namestnici predsednika NS sledeče vprašanja:

• zakaj so nadzorniki izvedli 42 sej NS in komisij od tega kar 17 sej NS in pri tem opozoril, da če odštejemo dopuste in praznike so bilo praktično vsak teden na seji, to obremenjuje ljudi, ki pripravljajo strokovne materiale za seje;
• zakaj so člani revizijske komisije Telekoma postali tudi revizijska komisija dveh odvisnih družb Avtente in Soline in kako lahko zagotavljajo nepristranskost članov, pri tem se ni obregnil ob sejnine, čeprav v enem dnevu tako opravijo tri seje revizijskih komisij in imajo plačano tri sejnine.

Namestnica predsednika nadzornega sveta Telekom Slovenije ga. Karla Pinter je odgovorila, da Zakon to dopušča, vsak nadzornik pa mora biti neodvisen. Glede množice sej pa je dejala, da Telekom Slovenije kompleksen subjekt in, da je na vsaki seji je veliko tem.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je postavil vprašanja še upravi:

• zakaj 5G še ne deluje v celoti?
• ali je družba res ustavila razpise za opremo 5G (po treh letih) in koliko je bilo do sedaj porabljenega, pri tem pa se je izrazil s prispodobo »kupili smo gramofon, zdaj pa ne bomo gramofonskih plošč?

Predsednik uprave Telekom Slovenije g. Boštjan Košak je odgovoril, da ne drži, da 5G ne deluje v celoti, saj ga družba Telekom Slovenije zagotavljamo že na 40 odstotkih ozemlja. Frekvence je Telekom Slovenije nabavili za dolgoročno obdobje, razvoj teče optimalno in kontinuirano. Telekom Slovenije pa da ne bom odstopil od razvoja mreže 5G in da so na stroške smo zelo pazljivi.

Uprava in NS dobila razrešnico, trije sklepi o razporeditvi bilančnega dobička brez potrebne večine

Uprava je skupaj z nadzornim svetom družbe pripravila predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2022. Skupščini delničarjev družbe, predlagata, da bilančni dobiček, ki za leto 2022 znaša 40.292.646,55 evrov, ostane nerazporejen, kar odstopa od uveljavljene dividendne politike v preteklosti. Razlog za takšen predlog je koriščenje pomoči za blažitev visokih cen električne energije skladno z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK). Zakon določa, da družbe niso upravičene do pomoči, če v letu 2023 ali za leto 2023 izplačujejo dobiček. Takšno izplačilo bi torej družbi Telekom Slovenije, d.d., povzročilo obvezo vračila pomoči v trenutno ocenjeni višini 3,8 milijona evrov.

Predlog Društvo MDS za 6,00 EUR bruto dividende in drugi nasprotni predlog za 4,50 EUR dividende brez podpore, a te ni dobili niti osnovni predlog Uprave, da ostane bilančni dobiček nerazporejen

Društvo MDS je predlagalo, da se bilančni dobiček, ki za leto 2022 znaša 40.292.646,55, se uporabi za izplačilo dividend v višini 39.212.868,00 EUR oz. 6,00 EUR bruto na posamezno delnico, preostali del v višini 1.079,778,55 EUR ostane nerazporejen. Dividende se izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 03. 01. 2024 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Dividende bi se po predlogu izplačale 04. 01. 2024. Žal tudi NP Društva MDS ni dobil zadostne podpore.

VZMD pa je predlagal vrnitev državne pomoči in izplačilo 4,50 EUR dividende še v mesecu juniju 2023, a tudi ta nasprotni predlog ni dobil zadostne podpore.

Skupščina izbrala novega revizorja

Skupščina družbe je imenovala revizijsko družbo DELOITTE REVIZIJA d.o.o. za revidiranje računovodskih izkazov Telekoma Slovenije, d.d., za poslovna leta 2023, 2024 in 2025. Pri tem ga. Irma Gubanec točnega stroška ni želela razkriti a je povedela, da bo nekaj večji kot letošnji, ki je znašal 140.000,00 EUR na leto.

Skupščina je potrdila politiko prejemkov

Skupščina se je seznanila in potrdila Politiko prejemkov organa vodenja v družbi Telekom Slovenije, d.d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Telekom Slovenije.

Rajko Stanković – predsednik Društva MDS je na skupščini zastopal 6,60 % na skupščini zastopanega kapitala oz. 326.275 delnic. Skupščina je zavrnila sklepe o razporeditvi oz. delitvi bilančnega dobička, ni podala soglasja k Politiki prejemkov in zavrnila sklep o pooblastilu za nakup v sklad lastnih delnic. Društvo MDS je napovedalo izpodbojne tožbe.  

Celje, 13.06.2023

Delničarji Zavarovalnice Triglav so na današnji skupščini podprli predlog vodstva, da zavarovalnica za izplačilo dividend nameni 56,8 milijona evrov oz. 2,50 evra bruto na delnico. Za nova člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, so imenovali Tima Umbergerja in Monico Cramer Manhem. Rajko Stanković - predsednik Društva MDS je zastopal 1,84 % zastopanega kapitala oz. 320.460 delnic. 

Ljubljana, 06. junij 2023

Delničarjem dividenda 2,50 EUR, upravi in nadzornemu svetu pa razrešnico  

Delničarji so se seznanili s poslovanje Zavarovalnice Triglav in njene celotne skupine v letu 2022 ter upravi in nadzornikom podelili razrešnico. Skupina Triglav je v primerjavi z letom 2021 lani povečala obseg obračunanih bruto premij za devet odstotkov na 1,5 milijarde evrov, čisti dobiček pa znižala za dva odstotka na 110,2 milijona evrov. Skupščina je potrdila tudi poročilo o prejemkih Zavarovalnice Triglav za leto 2022,.

Znesek, ki ga je skupščina izglasovala za izplačilo dividend, predstavlja nekaj več kot 50 odstotkov čistega dobička Skupine Triglav za leto 2022 in sedemodstotni dividendni donos. Dividenda bo izplačana delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo zavarovalnice 20. junija 2023.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar se je na skupščini delničarjem zahvalil za zaupanje. "Pri izplačilu dividend nas veseli, da lahko po letih, zaznamovanih z vplivi pandemije, spet izvajamo dividendno politiko na način, kot jo imamo začrtano. To pomeni, da je njeno izvajanje vzdržno za rast, razvoj in finančno stabilnost Skupine Triglav ter atraktivno za naše delničarje.".

Dva nadzornika odstopila, dva pa je skupščina izvolila

Skupščina se je seznanila tudi z odstopnima izjavama nadzornikov Branka Brečka in Petra Kavčiča ter za nova člana nadzornega sveta imenovali Umbergerja in Monico Cramer Manhem. Štiriletni mandat jima bo začel teči v sredo.

Posvetovalni sklep o politiki prejemkov ni bil sprejet

Ta politika v Zavarovalnici Triglav velja in je skladna z zakonodajo, ni pa v celoti usklajena z letošnjo različico priporočil delničarja SDH, ki je bila objavljena po sklicu skupščine delničarjev Zavarovalnice Triglav zato jo bodo proučili in popravili do naslednje skupščine.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na skupščini zastopal 1,60 % prisotnega kapitala oz. 197.190 delnic. Delničarji družbe Save Re, d.d. so se na skupščini seznanili s poslovanje skupine Sava Re v letu 2022, odločali o delitvi bilančnega dobička, podelili razrešnice Nadzornemu svetu in Upravi družbe, ter se seznanili s politiko prejemkov članov vodenja in nadzora družbe, ki pa žal ni bila sprejeta.

Ljubljana, 05. junij 2023

Delničarjem 1,60 EUR dividende, upravi in nadzornemu svetu pa razrešnica

Skupščina je potrdila predlog Uprave in NS, da se Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2022 znaša 41.790.617,92 evra, se uporabi tako:

• Del bilančnega dobička v višini 24.796.313,60 evra se uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 1,60 evra bruto na delnico in se 21. 06. 2023 izplača delničarjem, ki so na dan 20. 06. 2023 vpisani v delniško knjigo.
• Preostali del bilančnega dobička v višini 16.994.304,32 evra se ne uporabi.

Skupščina je tudi podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu.

Poslovanje leta 2022 nad načrtovanim

V letu 2022 je skupina še naprej krepila poslovanje na tujih trgih, na katerih so bile dosežene visoke rasti premij in ustvarjenega dobička. Kombinirani količnik skupine se je zaradi popuščanja pandemije COVID 19 pričakovano povečal in je z 90,70 % celo mnogo boljši od načrtovanega.

Zavarovalna skupina Sava je v poslovnem letu 2022 kljub zaostrenim razmeram uresničila praktično vse cilje, ki si jih je zadala v svojem poslovnem načrtu. Ustvarila je za 68,2 milijona evrov dobička po obdavčitvi, s čimer je za 13,7 odstotka presegla načrtovanega. S tem je bila dosežena visoka 14,9-odstotna donosnost lastniškega kapitala. Obseg poslovanja, merjen s kosmato premijo, v višini 774,1 milijona evrov je skupina povečala za 6,1 odstotka, k čemur sta največ prispevala odseka premoženje in pozavarovanje. V letu 2022 je skupina še naprej krepila poslovanje na tujih trgih, na katerih so bile dosežene visoke rasti premij in ustvarjenega dobička.

Strategija 2022 - 2027

Z novo strategijo za obdobje 2023–2027, ki jo je skupina sprejela konec leta 2022, se nadaljuje uresničevanje  poslanstva in vizije - s predanostjo in nenehnim napredkom zagotavljati varnost in kakovost življenja.

Potrditev bonitetne ocene

Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Savi Re v 2022 ponovno podelili odlično bonitetno oceno »A«, tako pa potrdili njeno kapitalsko trdnost in solventnost.

Rajko Stanković – predsednik Društva MDS se je udeležil današnje predstavitve stališč Banke Slovenije glede rešitev za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank, kjer bi po predlogu strokovnjakov Banke Slovenije bančni razlaščenci sredstva terjali od novoustanovljenega državnega sklada.

Sprva moramo jasno povedati, da bi v kolikor ne najdemo skupnega jezika o izvensodni poravnavi oz. poravnalni shemi, mora zakon pripravljati Ministrstvo za pravosodje in ne Ministrstvo za finance s pomočjo Banke Slovenije, saj ne more popravo neustreznega zakona za popravo krivic, pripraviti tisti, ki je bil aktivni akter teh dogodkov. Če se pošalimo je to enako kot bi dali obsojencu za kaznivo dejanje možnost, da spreminja oz popravi kazenski zakonik in bi lahko njegovo kaznivo dejanje postalo le prekršek.

Ljubljana, 10. marec 2023

Društvo MDS opozarja na sledeče nedoslednosti, ki jih je zaznalo iz predlogov Banke Slovenije:

• razmišljanje, da Ministrstvo za finance in Banka Slovenije nastopata kot stranski udeleženec v pravdi na strani Republike Slovenije ni skladen z »načelom izenačitve orožij«, saj je bil namen ZPSVIKOB tudi to, da bi  pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani, tako razmišljanje Banke Slovenije pa to neravnotežje še poglablja v prid tvorcev izbrisa.
• tudi razmišljanje, da bi se v postopke po vzoru denacionalizacije vključevalo upravne enote je popolnoma nedomišljeno, saj imajo le te veliko obveznosti iz drugih zakonov in komaj zmorejo opraviti svoje redno dela in ne predstavljamo si, da bi jim naložili vodenje postopkov in izdajo preko 100.000 odločb za oškodovance,
• odškodnina po največ nabavni ceni instrumenta krši temeljno načelo poplačila dejansko utrpljene škode in ruši finančni sistem, saj nihče več ne bo pripravljen vlagati, če bo v najboljšem primeru dobil toliko, kolikor je vložil
• rešitev, kjer bi Banka Slovenije določala, kateri dokumenti so potrebni za pravdo (in je s tem dovoljen vpogled vanje), je enaka rešitvi, kjer bi obdolženi določal, katere dele stanovanja je treba preiskati v predkazenskem postopku.
• Banka Slovenije ne more biti "pomočnik sodišča", saj je sporne ukrepe izvedla in je potencialno odškodninsko odgovorna, kot je ugotovilo tudi Sodišče EU.

Moramo pa pohvaliti dva predloga in sicer:

• da Banka Slovenije priznava tek obresti, kar do sedaj noben zakon tega ni predvidel
• in, da prvič priznava, da je možno, da je kdo od Banke Slovenije naredil napako in se bo lahko uveljavljal regresni zahtevek zoper Banko Slovenijo. 

Po koncu tiskovne konference je Rajko Stanković – predsednik Društva MDS povprašal oba sodelujoča predstavnika na tiskovni konferenci ali je Banka Slovenije pripravljena sesti za skupno mizo s predstavniki delničarjev in obvezničarjev in njihovimi pravni zastopniki, ministrstvom za finance in ministrstva za pravosodje, da poiščemo skupno izvensodna poravnavo, še zlasti ker vemo, da je Republika Slovenije npr. v NKBM bila 94,08 % lastnik, v NLB pa 89,04 % lastnik na dan izbrisa in je predmet poravnave v primeru delničarjev NLB le 5,92 % in v delničarjev NLB le 10,96 % upravičencev, ki niso država in z njo povezane osebe v 100 % njeni lasti. Oba akterja sta izrazila naklonjenost iskanju skupne rešitev, še pred morebitnim pisanjem novega tretjega zakona.

Za ogled prispevka iz oddaje 24UR POP TV z naslovom: "Kdo bo poplačal oškodovance?" pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Kako smo si to v Društvu MDS zamislili?

V Društvu MDS predlagamo, da v posebnem zakonu opredelijo izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno z standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zakonite zamudne obresti, ki znašajo 8 % letno in se je iz tega naslova do sedaj nateklo 693 milijonov EUR na 963 milijonov glavnice.

A pozor v tem znesku je tudi izbrisano lastništvo Republike Slovenije kot delničarke in če pogledamo, podrobneje delničarje NKBM in NLB pred izbrisom je v NKBM je RS imela 94,08 % lastništvo, v NLB pa 89,04 % lastništvo.

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik ob 19.00 TV SLO1 z naslovom: "Bodo bančni razlaščenci vendarle lahko prišli do odškodnin?" pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Ker nismo opravili vseh analiz predvidevamo, da je nedržavnih izbrisanih delničarjev in obvezničarjev maksimalno 30 % tako, da iščemo rešitev za poplačilo  glavnice, ki ne presega 270 mio EUR, saj se država ne more poravnati sama s seboj.

Izvedba po predlogu MDS

Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagamo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 50 mio EUR), za razliko pa Republika Slovenija izda 10-letno ali 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi.

Mineva že deseto leto od sramotnega izbrisa delnic in obveznic slovenskih bank, razlaščeni delničarji in obvezničarji pa so ponovno – oziroma še vedno – brez učinkovitega pravnega sredstva, saj je danes Ustavno sodišče Republike Slovenije kot neustavnega razveljavilo zakon (ZPSVIKOB), ki bi moral omogočiti popravo teh krivic, pri tem pa .

Ljubljana, 07.03.2023

Čeprav je presoja ZPSVIKOB na ustavnem sodišču potekala kar tri leta in je ta danes sklenil svojo neslavno pot na smetišče zgodovine, pa moramo jasno izraziti ogorčenje nad nedelom Ustavnega sodišča, saj se je pri tej razveljavitvi ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, in ni vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud s strani razlaščencev, ki so jasno opozorili na tiste zakonske in ustavno sporne določbe zakona, ki so krnile njihove pravice. To po domače pomeni, da bodo lahko te sporne določbe, čeprav so bile sprejete v obravnavo Ustavnega sodišča, a se to na koncu o njih sploh ni izreklo, znašle še v tretjem zaporednem zakonu (po ZBan-1L in ZPSVIKOB) in bodo morali razlaščenci ponoviti pot na Ustavno sodišče že tretjič.

Če opozorimo samo na dva vidika:

• skrajno očitno sporna je določba, ki Republiki Sloveniji nalaga intervencijo v bran ravnanjem Banke Slovenije in s tem v prid izbrisom; namen ZPSVIKOB naj bi bil pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani, ta določba pa neravnotežje v prid tvorcev izbrisa nasprotno še potencira;
• povsem nerazumna je tudi določba o 0% obrestni meri, kar pomeni, da bi razlaščenci celo po desetih letih in razmahu inflacije dobili izbrisano glavnico še dodatno razvrednoteno, saj je bila le v zadnjih dveh letih inflacija več kot 20,4 % (vir: https://www.stat.si/Inflacija/sl-SI) ,

Pri tem moramo pohvaliti ločeno mnenje sodnika dr. Rajka Kneza, ki je kot edini opozoril, da se je Ustavno sodišče v tej odločitvi ukvarjalo le s pravicami Banke Slovenije, nič pa s kršitvami pravic razlaščencev, ki tako že deseto leto nimajo nikakršnega sodnega varstva. Edini je opozoril tudi na negativno revizijsko poročilo Računskega sodišče, ki je že decembra 2020 jasno in nedvoumno ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri upravičevanju ukrepa izbrisa delnic in obveznic neuspešna (kar seveda ni v skladu z vseskozi ponavljano mantro tvorcev izbrisa, češ da pri izbrisih še vedno ni bila ugotovljena nobena nepravilnost).

Za ogled TV prispevka iz odaje 24ur POP TV z dne 07.03.2023 pritinite na sliko ali TUKAJ.

Nedoslednosti v odločbi US

US je očitno namerno prezrlo dejstvo, da so pobudniki, ki so zahtevali priznanje položaja stranskega udeleženca stranke sodnih postopkov, ki so bili prekinjeni zaradi vložitve zahteve BS za oceno ustavnosti ZPSVIKOB.

Zato ne drži razlog za nepriznanje stranke udeležbe v 46. točki odločbe, da pobudniki, ki uveljavljajo položaj stranskega udeleženca ne sodelujejo v sodnih postopkih, ki so bili prekinjeni.

Prav tako je nadaljnja obrazložitev US, da bo posebej odločalo o pobudi Janeza Žagarja in drugih, irelevantno, ker dejansko do odločanja o argumentih v pobudi ne bo prišlo, ker je zakon že razveljavljen in so pobudniki izgubili pravni interes.

To pa pomeni, da so vse procesne dileme ostale odprte in bo novi zakon ponovno izpodbijana pred ustavnim sodiščem, saga pa se bo nadaljevala. 

Javni poziv Državnemu zboru Republike Slovenije in Vladi Republike Slovenije dr. Roberta Goloba

Ker 9 let in 3,5 mesece po izbrisu nimamo nikakršnega Zakona, saj je bil že drugič razveljavljen, ne učinkovitega pravnega sredstva Rajko Stanković – predsednik Društva MDS zato danes naslavlja javni poziv na DZ RS in Vlado RS dr. Roberta Goloba, da nemudoma začnemo iskati izvensodno rešitev ter najdemo pravičen način poplačila vsakega 4 državljana Republike Slovenije, ki je varčeval v delnicah ali obveznicah neposredno ali preko pokojninskih skladov in zavarovalnic (Zavarovalnica Triglav, Sava RE, Zavarovalnica Sava, Modra zavarovalnica, Triglav pokojninska družba, Prva pokojninska družba A...)

Opozorili bi tudi na dejstvo, da vsi vztrajno pozabljajo, da banke niso šle v stečaj in tudi to, da je podrejena obveznica, bila de facto posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga le te že 9 let in 3,5 mesecev ne vračajo. V obratnem primeru pa bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi od fizičnih ali pravnih oseb, če le te nebi vračale najetih kreditov.

Naredimo novo cenitev in plačajmo ugotovljeno razliko

Če želimo pošteno poplačilo naj Republika Slovenija skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z  Direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD) in ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko.

Poseben zakon za izvensodno poravnavo

V Društvu MDS predlagamo, da v posebnem zakonu opredelijo izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno z standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zakonite zamudne obresti, ki znašajo 8 % letno in se je iz tega naslova do sedaj nateklo 693 milijonov EUR na 963 milijonov glavnice.

Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagamu tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 90 mio EUR), za razliko pa REpublika Slovenija izda 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi in v ta namen ovenjujemo letni strošek z obrestmi približno od 45 do 55 milijonov EUR.

Na skupščini Elektra Maribor, ki jo je vodil odvetnik Stojan Zdolšek, so se delničarji seznanili z odstopom člana nadzornega sveta Sama Iršiča, ki po zakonodaji ne more biti član nadzornega sveta glede na to, da sedi v upravi Mariborske livarne, ki je v stoodstotni lasti države in odstopom člana nadzornega sveta Tomaža Orešiča, ki je to storil le en dan pred zasedanjem skupščino.

Maribor 07.02.2023

Seznanitev z odstopom dveh nadzornikov in izvolitev dveh novih članov nadzornega sveta

Po seznanitvi z odstopoma je skupščina na predlog SDH izglasovali dva nova nadzornika in sicer Cirila Pucka, ki je že sedel v nadzornem svetu Elektra Maribor, in Jureta Bočka iz Velenja. Pucko je poslovanje Elektra Maribor že nadziral v letih 2014 in 2018 v BSP Energetski borzi kot vodja tržnih raziskav. Javnosti pa je najbolj znan kot poslanec državnega zbora v letih od 1992 do 2004, ko je leta 1996 prestopil iz tedanje stranke SKD v Drnovškovo LDS in mu tako omogočil mandatarstvo. Danes Pucko politično gravitira h Gibanju Svoboda. Boček pa je od leta 2009 zaposlen kot tehnični direktor v velenjskem podjetju Adesco.

Dodatne dividende ne bo

Skupščina ni izglasovala predloga razporeditve dela 1,7 milijona evrov nerazporejenega bilančnega dobička za dividende v višini 0,05 evra na delnico. Uprava je pa pojasnila, da bi predlagano izplačilo nerazporejenega dobička za dividende zmanjšalo financiranje investicij, ne bi pa ogrozilo likvidnosti družbe.

Delničarji nismo uspeli s predlogom za dodatno dividendo in dokapitalizacijo zaradi dolga SODO

Skupščina tudi ni izglasovala predloga malih delničarjev o povečanju osnovnega kapitala za največ pet milijonov evrov zaradi dolga Sistemskega operaterja elektrodistribucijskega omrežja (SODO), ki je konec leta 2021 iz naslova omrežnin do Elektra Maribor že 12,5 milijona evrov, podatka za konec leta 2022 pa uprava, »še nima«??? in bo znan po obračunu regulatornega leta 2022.

Je pa znana ocena, po kateri naj bi Elektro Maribor zaradi znižanje omrežnine kot posledice ukrepa vlade za blaženje energetske draginje prebivalstva in gospodarstva imel za okoli 15,4 milijona evrov nižje prihodke.

Elektro Maribor je pravno varstvo začel šele v mesecu avgustu 2023 skupaj z drugimi EDP-ji, torej dva in pol meseca po prenehanju spornih določil in zaenkrat ni bil uspešen

Predsednik Uprave je povedal, da so sprožili pobudo za ustavno presojo v mesecu avgustu 2023, ki pa je bila zavržena s pojasnilom, da lahko vložijo upravni spor zoper odločbo Agencije za energijo šele po izdaji odločbe o spremembi regulatornega okvira za leto 2022, ki pa še ni bila izdana. Potem ko je zakon 31. maja lani prenehal veljati, pa mora SODO tožiti državo, elektrodistribucijska podjetja pa SODO, a se to še ni zgodilo. 

Elektro Maribor izplačala akontacijo delovne uspešnosti