Aktualno

Medij: TV Slovenija 1 Avtorji: Pesek Rosvita,Uranjek Eva Teme: Rajko Stanković, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi Datum: 31. 07. 2015 Termin: 22:16

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 31.07.2015, kliknite na sliko ali tukaj. 

Ljubljana, 31. julij 2015

ROSVITA PESEK (voditeljica): Ta teden je avstrijsko ustavno sodišče po 9 mesecih odločilo, da je bila razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke protiustavna, kar krati pravico do lastnine. Tudi pri nas je podoben primer na Ustavnem sodišču, a slovenski sodni mlini meljejo počasneje. Podrejenci in delničarji že več kot leto dni čakajo na odločitev sodnikov, ki pa so za dodatna pojasnila že pred nekaj meseci prosili tudi Evropsko sodišče, a odgovora še niso prejeli. Ker se bo konec leta iztekel zastaralni rok, razlaščenci že napovedujejo odškodninske tožbe. 

EVA URANJEK (novinarka): Odločitev avstrijskega sodišča je pozitivna novica za vse izbrisane imetnike slovenskih podrejenih obveznic, pravijo njhovi zastopniki. Prepričani so, da bo tudi slovensko ustavno sodišče odločilo enako. A iz Banke Slovenije so nam sporočili, da so pomembne razlike med slovenskim in avstrijskim zakonom in da vzporednic ne moremo potegniti. Predsednik Društva malih delničarjev se s tem ne strinja. 

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva malih delničarjev Slovenije): Sodniki, avstrijski, so ugotovili, da gre za retroaktiven poseg v lastninsko pravico. Ti dve pravici sta bili kršeni tudi pri nas. Edina razlika, ki je med avstrijskim modelom in našim, je v tem, da so v Avstriji diskriminatorno, niso vsem porezali, pri nas so porezali vsem. 

Medij: POP TV Avtorji: Kunaver Nika Teme: Rajko Stanković, mali delničarji Rubrika / Oddaja: 24 ur Datum: 29. 07. 2015 Termin: 19:13

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur na POP TV z dne 29.07.2015, kliknite na sliko ali tukaj.

Ljubljana, 30. julij 2015

EDI PUCER (voditelj): Razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke je protiustavna, ker krši ustavno pravico do lastnine, je sinoči odločilo avstrijsko ustavno sodišče. Pri nas pa podrejenci in delničarji še vedno nestrpno čakajo na odločitev slovenskega ustavnega sodišča. Ker se bojijo, da odločitve še nekaj časa ne bo, že napovedujejo odškodninske tožbe, saj se bo konec leta iztekel zastaralni rok. Tožbe naj bi bile skupaj težke več kot 600 milijonov evrov. 

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v začetku leta na Ministrstvo za finance naslovilo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja in sicer za stanje vseh depozitov, ki jih je Republika Slovenija imela v slovenskih bankah na dan 30.09.2013. Sprva smo v Društvu MDS dobili prijazen odgovor z Ministrstva, da bodo morali za podatke povprašati banke (kar si razlagamo kot da Ministrstvo ne ve kje in koliko depozitov ima RS) in bo zato nekaj časa trajalo, danes pa smo z Ministrstva prejeli odločbo, s katero so zavrnili našo zahtevo, sklicujoč se na posamezne banke, ki zaradi varovanja poslovne skrivnosti slednjih podatkov naj ne bi smele razkrivati. Sočasno pa Ministrstvo zapiše podatek, da je RS na dan 30.09.2013 imela deponiranih dobre 3 milijarde EUR sredstev s povprečno obrestno mero 3,9 % in ročnostjo 426 dni.

Ljubljana, 25. marec 2015

Razlastitev delničarjev in obvezničarjev za zaščito davkoplačevalcev?!

Zadnjih nekaj tednov smo na sejah delovnih teles Državnega zbora RS kakor tudi na izredni seji Državnega zbora RS s strani predstavnikov Ministrstva, Banke Slovenije kakor tudi nekdanje predsednice Vlade RS, mag. Alenke Bratušek, večkrat slišali, da je bila sanacija z izbrisom narejena zato, da se je zaščitilo ostale davkoplačevalce in da bi v nasprotnem primeru sledil stečaj bank.

Danes, dne 25.03.2015 končno imamo uradni podatek, da je imela na dan 30.09.2013 Republika Slovenija 3.012.300.000,00 EUR depozitov, s povprečno ročnostjo 426 dni, kar pomeni, da bi lahko sanacija bančnega sistema bila izvedena z razgradnjo navedenih depozitov, namesto tega pa se je država zadolžila na mednarodnih finančnih trgih po 7 % obrestni meri, čeprav se depoziti obrestujejo le 3,9 %. Toliko o ščitenju slovenskih davkoplačevalcev…

Ministrstvo se sprva sklicuje na ZUP potem pa v odločbi ugotovi, da ima vse podatke pri sebi ampak so na žalost poslovna skrivnost banke?!

Ministrstvo za finance nas je sprva 11.02.2015 obvestil, da mora skladno s 143. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) k udeležbi v postopek povabiti slovenske banke. Po pregledu 143. člena ZUPa se v Društvu MDS sprašujemo, kakšen pravni interes imajo pri celotni zadevi slovenske banke. Društvo MDS zahteva razkritje informacij od pristojnega ministrstva, koliko depozitov je imela država na konkreten datum. Podatka ne zahtevamo od banke in zato toliko bolj preseneča odločba z dnem 25.03.2015, kjer se navajajo trditve bank, da gre za poslovne skrivnosti banke?!

Da bo mera polna, pa ministrstvo celo v drugem odstavku odločbe navede, da razpolaga z vsemi podatki, vendar pa se sklicuje na poslovno skrivnost banke. Očitno predstavniki ministrstva ne razumejo, da podatke zahtevamo od njih, kot organa ki je dolžan razkriti informacijo javnega značaja in nas pri tem ne zanima pozicija banke, saj od nje nismo zahtevali nobenih podatkov niti ni pojasnjeno kakšen pravni interes bi imela pri razkrivanju informacij posamezna banka.

Za banke, ki se k postopku niso priglasile pa Ministrstvo sprejme odločitev namesto njih

V petek, 13.03.2015 je v Državnem zboru RS potekala 10. izredna seja, katere glavna tema je bil sanacija slovenskega bančnega sistema.

Za ogled 1. dela posnetka iz 10. izredne seje Državnega zbora RS z dne 13.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Za ogled 2. dela posnetka iz 10. izredne seje Državnega zbora RS z dne 13.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

VIR: MMC RTV SLO/Televizija Slovenija

Zadnje upanje - ustavno sodišče

Izbris delnic in podrejenih obveznic zaradi krpanja bančne luknje je pokojninske družbe in sklade, ki dodatno starostno zavarujejo pol milijona ljudi, oškodoval za 32 milijonov evrov.

Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1 iz oddaje Točka Preloma z dne 11.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Ustavno sodišče je prejelo več zahtev za presojo ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki je razlastil oziroma "postrigel" lastnike podrejenih obveznic saniranih bank. Med oškodovanimi se največkrat omenja sto tisoč posameznikov, ki so ob sanaciji NLB-ja, NKBM-ja, Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje ostali brez skoraj 600 milijonov evrov vrednih delnic in podrejenih obveznic.

Odškodovanje pokojninskih skladov

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija z dne 06.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS)  je ogorčeno nad očitnim zavajanjem, ki naj bi tokrat prihajalo neposredno s strani Evropske komisije in ki očitno sedaj želi vplivati celo na poslance in poslanke državnega zbora Republike Slovenije, s tem ko poziva k »notranjepolitičnem dialogu, ki bo koristil varovanju neodvisnosti centralne banke.« Zanimivo je, da do danes še vedno nihče ni navedel veljavnega pravnega akta, na ravni EU, ki bi jasno zahteval, da je potreben popoln izbris. V Društvu MDS se sprašujemo, kako to, da se podpredsednik Evropske komisije ni uspel odzvati na dejstvo, da v Banki Sloveniji potekajo kriminalistične preiskave. Ali je morda Banka Slovenije Evropski komisija posredovala prošnjo za pomoč, da jo zaščiti pred napakami, ki jih je zakrivila?

Ljubljana, 5. marec 2015

Domnevna skladnost z zakonodajo EU

Potem ko smo v javnosti celo slišali, da je šlo za napačno razumevanje korespondence s predstavniki Evropske komisije in potem ko je bilo po številnih razpravah jasno ugotovljeno, da sporočilo Evropske komisije na žalost še ne mora imeti zavezujočega učinka, saj sploh ne gre za pravni akt, smo sedaj ponovno priča manipulaciji, ki seveda ne postreže ne z nazivom zakonodaje EU, ki bi zahtevala popolne izbrise, kaj šele kakšne dodatne podrobnosti.

Še več, Republika Slovenije s strani EU ni dobila niti 1 EUR pomoči ampak je sanacijo izvedla z denarjem davkoplačevalcev, zato je odziv Evropske komisije in branjenje Banke Slovenije toliko bolj nenavadno?!

Evropska komisija s političnim pritiskom na DZ RS?!

Vse bolj očitno je, da je bil kapital slovenskih bank decembra 2013 namerno izračunan za negativnega, česar namen je bil izbris delnic in podrejenih obveznic ter s tem popolno podržavljenje bank, stranska posledica pa bistveno previsoka dokapitalizacija in s tem nepotrebno razmetavanje davkoplačevalskega denarja. Vse bolj očitno pa postaja tudi, da so bili obremenitveni ("stresni") testi ECB oktobra 2014 za slovenske banke namerno izdelani pod skrajno pesimističnimi predpostavkami (o teh je odločala Banka Slovenije!) z namenom, da bi ti rezultati zameglili že omenjeno razmetavanje davkoplačevalskega denarja.

Ljubljana, 04. marec 2015

V bran Banki Slovenije, ki vseskozi ponavlja, da naj bi obremenitveni testi oktobra 2014 potrdili pravilnost izračuna kapitala in višine dokapitalizacije decembra 2013, se je vključil še dr. Igor Masten, sicer pogodbeno zaposlen na Banki Slovenije, in v objavi na portalu SIOL v besednjaku, dokaj nenavadnem za univerzitetnega profesorja, zapisal, da gre za "nabijanje v prazno" in "mešanje polente", saj naj bi bili "obremenitveni scenariji za Slovenijo podpovprečno strogi in je imela večina držav evroobmočja strožje predpostavke".

Številk, ki bi to potrjevale, dr. Masten ni navedel, že v času, ko je svoje trditve zapisal, pa je bilo tudi dokaj jasno, zakaj. Že drugi grafikon v poročilu o rezultatih obremenitvenih testov namreč pove, da bi se po negativnem scenariju teh testov, ki je bil specifičen za vsako državo, kapitalska ustreznost bank do konca prihodnjega leta daleč najbolj poslabšala prav v Sloveniji: za 15 odstotnih točk, druga najslabša je Grčija z 10, tretji pa Ciper z 9 odstotnimi točkami poslabšanja.

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dnem 27.02.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

ROSVITA PESEK (voditeljica): Nova ljubljanska banka je lani po petih letih izgub vendarle splezala na zeleno vejo. Danes objavljeni rezultati kažejo, da je imela lani dobrih 81 milijonov evrov dobička, skupina NLB pa čez 62 milijonov. Kljub dobičku pa uspešni gospodarstveniki še vedno zatrjujejo, da se pogoji za odobritev posojil niso prav nič izboljšali, čeprav smo v NLB vsi vložili več kot tri milijarde evrov. Vprašanje je torej, kdo je dejansko zaslužen za dobiček, ki ga je lani ustvaril NLB. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka): V NLB smo decembra 2013 vložili poldrugo milijardo evrov davkoplačevalskega denarja, a to ni bilo dovolj. Iz NLB-ja smo morali na slabo banko prenesti še za 2,3 milijarde evrov slabih terjatev. A tudi to očitno ni dovolj. V NLB-ju ostaja 2,7 milijarde evrov slabih posojil. Ta znesek se je sicer nekoliko znižal, a kljub temu ostaja izjemno visok. In zakaj? Stroka odgovarja: banka se ne ukvarja z njenim poslanstvom. To je 
 odobravanje posojil podjetjem. 

Za ogled oddaje novinarja Boštjana Veseliča na RTV SLO 3 z naslovom OMIZJE O BANKI SLOVENIJE - DOKAPITALIZACIJA IN IZBRIS MALIH DELNIČARJEV kliknite TUKAJ ali na sliko.