Aktualno

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že kar nekaj časa opozarja na dva razreda delavcev, ki očitno obstojata znotraj Luke Koper. Že v mesecu juliju 2016, smo prvič predstavili natančno analizo stroškov dela v Luki Koper, kakor tudi primerjavo z ostalimi slovenskimi družbami. Pred prihajajočo izredno skupščino, na kateri se bodo delničarji seznanili z ugotovitvami posebne revizije, ki je pregledala model Izvajalcev pristaniških storitev (IPS), smo v Društvu MDS osvežili analizo stroškov dela, iz katere na žalost ugotavljamo, da Uprava naklonjenost delavcev kupuje z nadpovprečno dobrimi plačami, izključno na račun podpovprečnega plačevanja delavcev, ki so zaposleni preko IPS podjetij.

Ljubljana in Koper, 20. december 2017

Društvo MDS pozdravlja nagrajevanje zaposlenih vendar ne na račun 'drugorazrednih' delavcev

V Društvu MDS ne nasprotujemo dobrim plačam; mesečni strošek na zaposlenega v Luki Koper znaša več kot 4.000,00 EUR, nasprotujemo pa katastrofalnemu plačilu delavec, ki so zaposleni preko IPS podjetij; mesečni strošek na zaposlenega v IPS podjetju znaša nekaj več kot 1.400,00 EUR. Povedano drugače, 1 redno zaposlen v Luki Koper odtehta skoraj 3 zaposlene v IPS podjetju.

Da bo mera neokusnosti polna, pa se Uprava Luke Koper ves čas izgovarja, da IPS ne predstavljajo najete delovne sile temveč od njih najemajo storitve, zato jih delavci ne zanimajo oziroma niso njihov problem. Da upravo delavci iz IPS-ov ne zanimajo dokazujejo tudi podatki o poškodbah pri delu. V letu 2016 je bilo pri zaposlenih v IPS podjetjih zabeleženih 45 poškodb, od tega 4 hujše, pri zaposlenih v Luki Koper pa zgolj 11 poškodb in nobena hujša, kar se na žalost še stopnjuje v letu 2017, ko se je zgodila tudi 1 smrtna nesreča IPS delavca. 

Na spodnji sliki si lahko ogledate analizo vseh IPS podjetij, ki so z Luko Koper v letu 2016 ustvarili več kot 100.000 EUR prometa. Od 28 podjetij jih je kar 21 več kot 90 % prihodkov ustvari izključno z Luko Koper večina pa je praktično 100 % odvisna zgolj od Luke Koper. 

Za prenos PDF datoteke kliknite na sliko ali tukaj.

Stroški dela v Luki Koper rekordni tudi v primerjavi z ostalimi slovenskimi podjetji

V Društvu MDS smo pregledali tudi stroške dela v številnih slovenskih podjetjih, kjer lahko zopet ugotovimo, da je Luka Koper v samem vrhu. Če se na primer osredotočimo zgolj na prvo kotacijo Ljubljanske borze je na vrhu Luka Koper z dobrimi 4.000,00 EUR mesečnega stroška na zaposlenega, sledi pa ji Telekom Slovenije, z dobrimi 2.600,00 EUR mesečnega stroška na zaposlenega (torej razlika 1.400,00 EUR). Na tretjem mestu je Krka, s slabimi 2.600 EUR stroška na zaposlenega zatem pa še Zavarovalnica Triglav z dobrimi 2.300 EUR stroška na zaposlenega.

V izogib nejasnostim ali nesporazumom, podatki razkrivajo strošek na zaposlenega; ne gre za podatke o povprečni plači temveč podatki zajemajo razmerje med kumulativnimi stroški dela (na konsolidirani ravni) in številom zaposlenih v skupini na dan 31.12.2016.

Podrobnosti si lahko ogledate na spodnji sliki. Za prenos PDF datoteke kliknite na sliko ali tukaj.

Če pogledamo še podatke o povprečni plači (vir podatka Gvin.com) lahko ugotovimo podobno. Skupina Luka Koper beleži povprečno plačo na zaposlenega 3.083,01 EUR (namensko razkrivamo podatke za celotno skupino, saj je povprečna plača izključno v matični družbi še za 200,00 EUR višja), kar vnovič potrjuje dejstvo, da 1 delavec v Luki Koper odtehta 3 delavce v IPS podjetjih (preračunano na vzorcu 28 IPS podjetij, povprečna plača po podatkih Bonitete.si znaša 1.040,14 EUR).

Med podjetji iz Prve kotacije Ljubljanske borze je na drugem mestu Telekom Slovenije, s povprečno plačo 2.122,14 EUR, sledi pa mu Krka, z 2.016,73 EUR povprečne plače in še Zavarovalnica Triglav z 1.629,28 EUR povprečne plače. Vsi podatki veljajo na ravni skupin.

Društvo MDS poziva na ureditev razmer

Stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB.

V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Treba je izpostaviti, da bančna unija v času presečnih datumov, na katere so bile narejene ocene sredstev bank, to je dne 30. 9. 2013 za prvih pet bank in dne 30. 9. 2014 za Banko Celje, še ni bila vzpostavljena, kar pomeni, da metode cenitve v skladu s tedaj veljavno zakonodajo ni imela pooblastila določiti ne ECB ne EBA in ne Komisija. Enotni mehanizem nadzora (EMN), kot eden od stebrov bančne unije, ki ureja nov sistem bančnega nadzora v Evropi, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav (nadzorni organ v RS je Banka Slovenije), deluje šele od 4. 11. 2014, poglavje o nadzoru iz Direktive 2013/36/EU pa šele od 1.1. 2016, to je po ugotovitvi vrednosti sredstev vseh bank. To pomeni, da pravna podlaga za uvedbo enotnih in skupnih pravil nadzora (t.i. Single rule book) vse do izreka odločb Banke Slovenije še ni bila vzpostavljena. Kakršnakoli zahteva, da se pravila vzpostavijo za nazaj, ko zanje še ni bilo nobene pravne podlage, bi pomenila retroaktivno določitev metode ocene vrednosti sredstev bank, ki bi bila v nasprotju tako z 155. členom Ustave kot tudi z odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč jasno povedalo, da je metoda bila določena s tedaj veljavno zakonodajo, zlasti ZBan-1, ter da lahko o zakonitosti metode torej odloči sodišče v odškodninskem sodnem postopku.

Po našem mnenju Mnenja ECB dejansko razkrivajo, da ocene sredstev bank, na katerih so temeljile odločbe Banke Slovenije o izreku izrednih ukrepov poslovnim bankam, niso bile izvršene v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, čeprav bi v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, torej na podlagi ZBan-1, morale biti. Z ozirom na revidirana računovodska poročila poslovnih bank, ki so bila narejena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, je torej vprašljivo, ali je bila ocena sredstev bank s strani Banke Slovenije na podlagi drugačnih metod zakonita in pravilna (sploh upoštevajoč enormni razkorak v oceni). To pa pod vprašaj postavi tudi zakonitost izrečenih izrednih ukrepov.

Na današnji izredni skupščini družbe Unior, d.d. so delničarji odločali o izčlenitvi turistične dejavnosti in prenosu na novoustanovljeno družbo Unitur. Današnja skupščina je bila tudi volilna, saj so delničarji odločali o imenovanju štirih novih članov Nadzornega sveta, ki jim mandati potečejo decembra 2017. Društvo MDS je uspelo s svojim nasprotnim predlogom, da se za člana NS imenuje Rajko Stanković, predsednik Društva MDS. Pooblaščenca Društva MDS sta v okviru omejenega zbiranja pooblastil zastopala 7,2 % na skupščini prisotnega kapitala.

Ljubljana in Zreče, 23. avgust 2017

Potrjena izčlenitev turistične dejavnosti na novo družbo Unitur - nova družba ostaja v Skupini Unior

Delničarji so na skupščini podprli izčlenitev dejavnosti programa turizem na novo družbo Unitur, ki je hčerinska družba Uniorja in bo del Skupine Unior.

(vir foto TVSLO 1)

Med razpravo o smiselnosti in upravičenosti izčlenitve turistične dejavnosti je bilo slišati več različnih komentarjev, vprašanj, ter izraze nasprotovanja sveta delavcev družbe. Uprava je pojasnila, da je do izločitve turizma prišlo zaradi obveznosti do prodaje nekovinarskih dejavnosti, k temu pa družbo jih zavezujeta tudi pogodbi o finančnem prestrukturiranju in refinanciranju z bankami upnicami iz let 2013 in 2016. V nasprotnem primeru bi Unior moral bankam predčasno odplačati 5 milijonov evrov glavnice, ob upoštevanju dejstva, da turistična dejavnost potrebuje 8,9 milijona evrov za investicijsko vzdrževanje. 

Delničarji Mladinske knjige založba so se na današnji skupščini seznanili z letnim poročilom za leto 2016 ter ob tem podelili razrešnico Upravi ter Nadzornemu svet (NS). Skupščina je potrdila tudi nasprotni predlog DUTB, da se za dividendo nameni 0,27 EUR bruto na dividendo (praktično ves bilančni dobiček), med tem ko je uprava predlagala, da se dobiček ne deli. Dividende bodo izplačane konec novembra. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 100.000 glasov delničarjev oziroma skoraj 13 % glasovalnih pravic.

Ljubljana, 01. avgust 2017

Poslovanje MKZ v letu 2016 boljše kot v letu 2015

Skupina Mladinska knjiga Založba (MKZ) je v letu 2016 zabeležila slabih 73,5 milijonov EUR prihodkov od prodaje, kar je 3 % manj od prihodkov v letu 2015 in 2 % manj od planiranih prihodkov. Čista izguba na ravni skupine je znašala dobrih 960 tisoč EUR, kar je bistveno manj kot v letu 2015, ko je ta znašala dobre 4 milijone EUR. Knjigovodska vrednost delnice MKZG ostaja enaka in znaša 27,80 EUR za posamezno delnico.

Mladinska knjiga Založba (MK Založba) je leto 2016 zaključila s čistim dobičkom dobrih 68 tisoč EUR kljub padcu prihodkov od prodaje iz 24,7 milijonov EUR na 20,6 milijonov EUR, je pa na padec prihodkov vplivala tudi odprodaja logistične dejavnosti, ki je bila izvedena v letu 2015.

Dividenda 0,27 EUR in imenovanje revizorja

Do same skupščine je delničar BPH, d.o.o. glede delitve bilančnega dobička podal nasprotni predlog, v katerem je predlagal, da se za dividendo nameni 0,16 EUR bruto na posamezno delnico, na sami skupščini pa je svoj predlog podal tudi DUTB in predlagal, da se za dividendo nameni ves bilančni dobiček, kar predstavlja 0,27 EUR na posamezno delnico. Družba bo tako dividende pričela izplačevati 30.11.2017 in sicer delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 29.11.2017.

V Ljubljani je danes potekala še zadnja letošnja skupščina Elektrodistribucijskih podjetij, Elektra Ljubljana, na kateri so delničarji obravnavali rezulate leta 2016. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala več kot 460.000 glasov delničarjev, oziroma 1,26 % glasovalnih pravic na skupščini. Društvo MDS je skupaj z ostalimi delničarji napovedal možnost izpodbijanja sklepa o delitvi bilančnega dobička, sicer pa je bil potrjen predlog SDH, da se za dividendo nameni 0,13 EUR bruto na delnico. Dividenda bo izplačana 11. oktobra 2017.

Ljubljana, 11. julij 2017

Dividenda 0,13 EUR bo izplačana v sredini oktobra

Skupina Elektro Ljubljana je v letu 2016 dosegla čisti poslovni izid v višini 16,11 milijona EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2016 znašala 20,05 milijonov EUR, v primerjavi z 20,07 milijonov EUR v letu 2015. Družba je sicer dobre 7,8 milijona EUR dobička prenesla v druge rezerve iz dobička, kar pomeni da je kapital družbe na dan 31.12.2016 znašal že 298,83 milijonov EUR. Elektro Ljubljana je povečala tudi investicijska vlaganja, ki so v letu 2016 znašala 32,2 milijonov EUR. Družba v letu 2017 načrtuje 12 milijonov EUR čistega poslovnega izida.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2016 vrednost delnice znaša 7,64 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 7,38 EUR.

Na skupščini je bil po kar 4 različnih predlogih za delitev bilančnega dobička bil potrjen predlog SDH, da se za dividendo nameni 0,13 EUR bruto na delnico, slabih 250.000,00 EUR pa je bilo prenesenih v naslednje leto. Ker izglasovana dividenda ne dosega 4 % osnovnega kapitala družbe, so delničarji Društvo MDS, G.I. Dakota, KD Group in Adriatic Slovenica napovedali izpodbijanje sklepa o delitvi dobička.

Imenovani novi člani NS in potrjen revizor za leto 2017

Za nove člane NS so bili imenovani Andrej Šušteršič, Davorin Dimič in David Valentinčič. Delničarji so hkrati potrdili, da se za revizorja 2017 imenuje družba BDO Revizija, d.o.o., Ljubljana.

Sklad lastnih delnic - delničarji niso podlegli pritiskom k razprodaji delnic

V Društvu MDS nas veseli, da delničarji niso podlegli pritiskom in pristali na odkup delnic po bistveno nižji ceni, kot bi bila poštena tržna cena, za delnice Elektro podjetij. Posledično je uprava Elektra Ljubljana od predvidene najvišje kvote (1.740.778 delnic) uspela odkupiti zgolj 22.256 delnic, kar predstavlja 0,057 % osnovnega kapitala. 

V Društvu MDS ocenjujemo da je dobro poslovanje Elektra Ljubljana in posledično dodatna rast kapitala in same knjigovodske vrednosti jasen pokazatelj, da so delnice ELOG vredne več, zato tudi ne moramo pristajati na razlago, da se delnice kupujejo v sklad lastnih delnic z namenom "maksimalizacije vrednosti za delničarje in z namenom povečanja vrednosti premoženja družbe."

Upamo in pričakujemo, da se bodo pogoji za odkup delnic v sklade lastnih delnic v prihodnosti bistveno spremenili, predvsem z vidika razpona cene, po kateri naj bi uprava odkupovala delnice.

Skupščina delničarjev Elektra Gorenjska se je na današnji skupščini seznanila s poslovanjem v letu 2016 in soglasno potrdila izplačilo dividende v znesku 0,12 EUR bruto na posamezno delnico, ki bo po nasprotnem predlogu Društva MDS izplačana že 28.07.2017. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala skoraj 220.000 glasov delničarjev, oziroma 1,45 % glasovalnih pravic na skupščini.

Kranj in Ljubljana, 7. julij 2017

Elektro Gorenjska v letu 2016 ustvarila 6,86 mio EUR - dividenda 0,12 EUR

Čisti dobiček Elektro Gorenjska je znašal 6,86 milijonov EUR, investicije pa so bile izvedene v višini 15,8 milijonov EUR. Zvišala se je tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2016 vrednost delnice znaša 8,34 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,10 EUR.

Uprava v soglasju z NS večji del čistega dobička razporedila v druge rezerve, zato so delničarji odločali zgolj o delitvi slabe 2,2 milijonov EUR bilančnega dobička. 

V Društvu MDS smo podali nasprotni predlog, da se dividenda, v višini 0,12 EUR namesto 27.09.2017 izplača 28.07.2017, kar so delničarji praktično soglasno potrdili, tako da bodo delničarji dividendo prejeli že konec meseca.

Imenovani novi člani NS in potrjen revizor za leto 2017

Za nove člane NS so bili imenovani Franjo Curanović Andrej Koprivec, tedo Djekanović in Samo Logar. Delničarji so hkrati potrdili, da se za revizorja 2017 imenuje družba BDO Revizija, d.o.o., Ljubljana.

Sklad lastnih delnic - delničarji niso podlegli pritiskom k razprodaji delnic

Delničarji družbe Krka, d.d., so se na današnji skupščini delničarjev seznanili s poslovanjem Krke v preteklem letu in ob tem potrdili predlagano dividendo v višini 2,75 EUR bruto na delnico. Društvo MDS tako ni uspelo s svojim predlogom, da se za dividendo nameni večji del bilančnega dobička in sicer 3,50 EUR dividende na delnico. Za nova člana Nadzornega sveta (NS) sta bila na predlog SDH imenovana Borut Jamnik in Hans Helmunt Fabri. Pooblaščenca Društva MDS sta na sami skupščini zastopala več kot milijon delnic, kar je predstavljalo 5,50 % glasovalnih pravic.

Novo Mesto in Ljubljana, 06. julij 2017

Poslovanje Krke slabše kot v letu 2015 - poslovanje zaznamovano z zmanjševanjem cen

Skupina Krka je v letu 2016 ustvarila 1,174 milijarde EUR prihodkov od prodaje izdelkov in storitev, kar predstavlja 1 % rast prodaje v primerjavi z letom 2015. Čisti dobiček leta 2016 znaša 108 milijonov EUR, kar predstavlja več kot 30 % nižji dobiček v primerjavi z letom 2015. Razlog za padec dobička naj bi bil posledica izrazitega zniževanja cen zdravil, hkrati pa naj bi na dobiček vplivale tudi tečajne razlike na trgih, kjer je Krka prisotna.

Krka v letu 2017 načrtuje 1,22 milijard EUR prihodkov in boljši dobiček kot v letu 2016. Samo v prvi polovici leta 2016 je čisti dobiček znašal 91,7 milijonov EUR. Predsednik Uprave, g. Jože Colarič je v okviru predstavitve rezultatov za 2016 poudaril, da niso zadovoljni z rezultati preteklega leta in da je za njimi bilo težko leto.

Dividenda v višini 2,75 EUR bo izplačana 20.07.2017

Skupščina je potrdila predlog uprave in NS, da se za dividendo nameni slabih 89 milijonov EUR dobička, kar predstavlja 2,75 EUR dividende na posamezno delnic. V Društvu MDS smo sicer predlagali, da se dividendo nameni slabih 113 milijonov EUR oziroma 3,50 EUR dividende na delnico. Kot navedeno, so delničarji potrdili prvotni predog in se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

Imenovana dva nova člana NS

Državni SDH je predlagal razširitev dnevnega reda, v okviru katere je predlagal odpoklic članice NS, Anje Strojin Štampar, po samem sklicu skupščine pa je odstopno izjavo z mesta NS podala tudi Simona Razvornik Škofič. Skupščina je za nova člana NS imenovala Boruta Jamnika in Hansa Helmunta Fabrija.

Podeljeno pooblastilo za nakup lastnih delnic in potrjen revizor

Delničarji Elektra Primorska so se na današnji skupščini seznanili s poslovanjem v letu 2016 in potrdili izplačilo dividende v znesku 0,11 EUR bruto na posamezno delnico, ki bo izplačana 2.10.2017. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala skoraj 100.000 glasov delničarjev, oziroma 0,55 % glasovalnih pravic na skupščini. Društvo MDS je skupaj z ostalimi delničarji napovedal možnost izpodbijanja sklepa o delitvi bilančnega dobička.

Nova Gorica in Ljubljana, 5. julij 2017

Elektro Primorska v letu 2016 ustvarila 6,6 mio EUR - dividenda 0,11 EUR

Čisti dobiček Elektra Primorska je znašal 6,6 milijonov EUR, investicije pa so bile izvedene v višini 15,6 milijonov EUR. Zvišala se je tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2016 vrednost delnice znaša 7,73 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 7,53 EUR.

Ker je Uprava v soglasju z NS večji del čistega dobička razporedila v druge rezerve, so delničarji odločali zgolj o delitvi 2,0 milijonov EUR bilančnega dobička. Dividenda v višini 0,11 EUR bruto na delnico bo izplačana 2.10.2017.

V Društvu MDS smo sicer predlagali, da se za dividendo nameni celoten bilančni dobiček, vendar je skupščina potrdila prvotni predlog, zaradi česar bo Društvo MDS tudi vlagalo izpodbojno tožbo.

Imenovani novi člani NS in potrjen revizor za leto 2017

Za nove člane NS so bili na predlog SDH imenovani Stanislav Rijavec, Darko Ličen, Nikolaj Abrahamsberg in Rudolf Pečovnik. Delničarji so hkrati potrdili, da se za revizorja 2017 imenuje družba Ernst & Young Revizija, d.o.o., Ljubljana.

Sklad lastnih delnic - delničarji niso podlegli pritiskom k razprodaji delnic

Delničarji Elektra Celje so se na današnji skupščini seznanili s poslovanjem v letu 2016 in potrdili izplačilo dividende v znesku 0,11 EUR bruto na posamezno delnico, ki bo izplačana 2.10.2017. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala skoraj 300.000 glasov delničarjev, oziroma 1,4 % glasovalnih pravic na skupščini. Društvo MDS je skupaj z ostalimi delničarji napovedal možnost izpodbijanja sklepa o delitvi bilančnega dobička.

Celje in Ljubljana, 4. julij 2017

Elektro Celje v letu 2016 ustvarilo skoraj 9,4 mio EUR - dividenda 0,11 EUR

Čisti dobiček Elektra Celje je znašal 9,4 mio EUR, kar je za 1,3 mio EUR več od načrtovanega, investicije pa so bile izvedene v višini 20,1 mio EUR. Dividendna donosnost na kapital je znašala 1,6 %. Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice, ki je na dan 31.12.2016 znašala 8,31 EUR, leto poprej pa 8,12 EUR.

Ker je Uprava v soglasju z NS večji del čistega dobička razporedila v druge rezerve, so delničarji odločali zgolj o delitvi 2,8 milijona EUR bilančnega dobička, delničarji pa so ravno zaradi pretiranega oblikovanja rezerv napovedali možnost vlaganja izpodbojnih tožb. Dividenda v višini 0,11 EUR bruto na delnico bo izplačana 2.10.2017.

V Društvu MDS smo sicer predlagali, da se za dividendo nameni celoten bilančni dobiček, vendar je skupščina potrdila prvotni predlog, zaradi česar bo Društvo MDS tudi vlagalo izpodbojno tožbo.

Imenovani novi člani NS in potrjen revizor za leto 2017

Za nove člane NS so bili na predlog SDH imenovani Mirjan Trampuž, Rosano Dražnik, Drago Štefe. Delničarji so hkrati potrdili, da se za revizorja 2017 imenuje družba BDO revizija, d.o.o., Ljubljana.

Sklad lastnih delnic - delničarji niso podlegli pritiskom k razprodaji delnic

V Društvu MDS nas veseli, da delničarji niso podlegli pritiskom in pristali na odkup delnic po bistveno nižji ceni, kot bi bila poštena tržna cena, za delnice Elektro podjetij. Posledično je uprava Elektra Celje od predvidene najvišje letne kvote (790.068 delnic) uspela odkupiti zgolj dobrih 27 tisoč delnic (brez upoštevanja delnic, ki jih je prodala državna NLB), kar predstavlja 0,114 % osnovnega kapitala.

Skupščina Luke Koper je na predlog SDH d.d. predčasno odpoklicala predsednico in še tri člane Nadzornega sveta (NS) ter imenovala nove nadzornike. Uprava družbe je ostala brez razrešnice, prav tako predsednica NS in predstavnik zaposlenih v NS. Društvo MDS je uspelo z nasprotnim predlogom za izplačilo višje dividende – namesto prvotno predlaganih 0,96 EUR bodo delničarji prejeli kar 1,40 EUR dividende bruto na delnico. Delničarji so potrdili tudi izvedbo izredne revizije poslov sedanje Uprave družbe z izvajalci pristaniških storitev (IPS). Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je v okviru organiziranega zbiranja pooblastil, ki ga je izvedlo Društvo MDS, zastopal male delničarje - lastnike 271.000 delnic z glasovalno pravico kar predstavlja okoli 2 % kapitala.

Koper in Ljubljana, 30. junij 2017

Izredni poslovni rezultati v letu 2016, največji lastnik pričakuje še boljše poslovanje

Delničarji so se uvodoma seznanili z Letnim poročilom družbe Luka Koper d.d. in Skupine Luka Koper za 2016, mnenjem revizorja in Poročilom NS o preveritvi Letnih poročil. Kot je v svoji predstavitvi poudaril predsednik Uprave g. Dragomir Matić, je bil v letu 2016 dosežen je največji ladijski pretovor v zgodovini pristanišča, in sicer 22 milijonov ton blaga, kar je za 6 odstotkov več kot leta 2015. Dosežen je bil tudi rekorden mesečni ladijski pretovor v zgodovini pristanišča; maja 2016 je bilo v Luki pretovorjenega 2,15 milijona ton blaga. Čisti prihodki od prodaje so v letu 2016 dosegli rekordno višino 200 milijonov evrov in so bili od doseženih v letu 2015 višji za 8 odstotkov. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2016 dosegel rekordno višino 49 milijonov evrov in je doseženega v letu 2015 presegel za 16 odstotkov. Čisti poslovni izid je v letu 2016 dosegel rekordno višino 44 milijonov evrov, kar je za 37 odstotkov več kot leta 2015.

Pojasnila in odgovori Uprave o IPS na vprašanja SDH

Na današnji skupščini so delničarji zahtevali tudi pojasnila in odgovore na vprašanja v zvezi s poslovanjem družbe z IPS, ki so zaznamovala že lanskoletno skupščino družbe in jo od takrat dalje vseskozi spremljajo. Spomnimo – leto nazaj je Društvo MDS po različnih javnih objavah ugotavljalo, da so nekatera podjetja - tako imenovani izvajalci pristaniških storitev (IPS) - nastala izključno za posle z Luko Koper, od katere so tudi popolnoma finančno odvisna. Prav tako smo z začudenjem spremljali dogajanje v Luki Koper ob “spontani prekinitvi dela”, s katerim največjo škodo so utrpeli poslovni partnerji Luke Koper, nenazadnje pa tudi Luka Koper sama in seveda njeni delničarji. V zvezi s tem so v Luki Koper v preteklem letu imeli tudi več kot 30 inšpekcijskih pregledov, pod drobnogled pa sta jih vzela Računsko sodišče in Finančna uprava RS (FURS).
 
Predsednik Uprave Dragomir Matić je odgovoril na vprašanja delničarja SDH, da vsi IPS in njihovi podizvajalci imajo poravnane vse obveznosti do FURS, inšpektorji pa so odkrili nepravilnosti pri drugih podizvajalcih, ki jih najemajo omenjeni luški partnerji in zanje ne more odgovarjati Luka. Če bi hoteli redno zaposliti vse delavce, ki delajo pri IPS, bi Luka Koper beležila kar 23, 6 milijona EUR več stroškov z delovno silo, kot jo ima zdaj z IPS.

Glede finančnih zahtevkov za povrnitev škode, ki jih je Luka prejela s strani Slovenskih železnic in drugih partnerjev vsled lanske zaustavitve dela, je predsednik Uprave odgovoril, da so zavrnili vse takšne zahtevke, ter da na ta račun družba ni imela nikakršne škode in ji ni bilo potrebno ustvariti rezervacij.

Uprava brez razrešnice – prav tako predsednica NS in član NS – predstavnik zaposlenih

Skupščina delničarjev ni podelila razrešnice Upravi za poslovno leto 2016,  prav tako ne prvi nadzornici Alenki Žnidaršič-Kranjc in predstavniku delavcev v nadzornemu svetu Mladenu Jovičiću. Ostali člani NS so prejeli razrešnico za leto 2016

Društvo MDS uspelo z nasprotnim predlogom za delitev višjih dividend  - SDH podprlo Društvo MDS