Aktualno

Danes so se na 23. skupščini sestali delničarji družbe Unior, na kateri so se seznanili s poslovanjem družbe Unior in njenih odvisnih družb v preteklem letu. Skupščina je odločala o uporabi bilančnega dobička, razrešnici Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in imenovanju revizorja za naslednja tri leta. Družba leto ne bo delila bilančnega dobička, so pa prisotni delničarji izrazili pričakovanja, da bodo v prihodnjem letu deležni dividend, glede na pozitivno poslovanje družbe. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 240.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo več kot 11 % glasovalnih pravic.

Zreče in Ljubljana, 05. junij 2019

Rast poslovanja Skupine Unior ob 100 letnem jubileju

Skupina UNIOR je v letu 2018 dosegla 246,5 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 3,1 odstotka več kot v letu 2017 in ustvarila 12,2 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 6,5 milijonov evrov več od doseženega v letu 2017 in predstavlja 113,4 odstotno povečanje. EBITDA je znašal 30,2 milijona evrov, kar je 7,5 odstotka manj kot v letu 2017.

Družba UNIOR d.d. je v letu 2018 povečala prihodke od prodaje za 4,3 odstotke na 172,4 milijonov evrov, kar je 7,1 milijonov evrov več kot v tem obdobju lani.

V letu 2018 je družba UNIOR d.d. ustvarila 6,8 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je za 952 tisoč evrov manj kot v preteklem letu, ko je družba zabeležila 7,7 milijonov evrov čistega poslovnega izida. Poslovni izid pred izračunanimi odloženimi davki je na enakem nivoju kot leta 2017, prav tako je dosežen EBITDA v poslovnem letu 2018, ki znaša 16,3 milijona evrov, skoraj enak, kot je bil dosežen v poslovnem letu 2017.

Dolg do bank znaša 80,3 milijonov EUR

V Sindicirani kreditni pogodbi št. 06/16-SIN za kovinsko predelovalno dejavnost, ki jo je UNIOR d.d. z bankami (Abanka d.d., Banka IntesaSanpaolo d.d., Nova KBM d.d., Sberbank banka d.d., Gorenjska banka d.d. in NLB d.d.) sklenil 7. 12. 2016, je v točki 14.2 te kreditne pogodbe določilo, da se družba v primeru izplačila dividend oziroma razpolaganje z dobičkom na kakršenkoli drug način v obdobju, v katerem kot kreditojemalec ne izpolnjuje Finančnih zavez, zavezuje kredit v celoti predčasno odplačati v roku 30 dni po pozivu Agenta. Ker UNIOR d.d. finančne zaveze, ki dovoljuje izplačilo dividend, ne izpolnjuje, družba ne sme predlagati izplačila dividend, kajti v nasprotnem primeru banke lahko zahtevajo takojšnje predčasno odplačilo celotnega kredita, ki po stanju 31. 12. 2018 znaša 80,3 milijonov evrov.

Na današnji redni skupščini družbe Cinkarna Celje, d.d. so se delničarji seznanili z letnim poročilom za leto 2018, odločali o delitvi rekordnega dobička za preteklo leto, spremembah statuta, imenovali revizorja za leto 2019, novega člana nadzornega sveta ter upravi podelili pooblastilo za nakup lastnih delnic. Delničarji, ki bodo vpisani pri KDD dne 11.06.2019, bodo prejeli dividende v bruto višini 28,27 EUR na delnico že dne 12.6.2019. Društvo MDS je na današnji skupščini v okviru organiziranega zbiranja pooblastil zastopalo 70 delničarjev – imetnikov 24.438 delnic oziroma 4,93 % na skupščini prisotnega kapitala z glasovalno pravico.

Celje, 4. junija 2019

Cinkarna Celje z rekordnim dobičkom v letu 2018

Cinkarna Celje, d. d., je v letu 2018 ustvarila prihodke od prodaje v višini 164 milijonov EUR, kar je za 13 % manj kot v letu 2017. Prav tako je prodaja nižja tudi od načrtovane v tem letu, in sicer za 13 %. Skupna vrednost izvoza je v obravnavanem obdobju dosegla višino 142,3 milijonov EUR, kar je 23 % manj od izvoza doseženega v letu 2017 in 18 % manj od načrta. Glavnina izvoza je bila realizirana s prodajo v Nemčijo 30 %, Italijo 12 %, Belgijo 12 %, Turčijo 8 %, Francijo 6 %, Nizozemsko 5 %, Avstrijo 4 %, Srbijo in Poljsko po 3 %. Preostanek izvoza je bil ustvarjen na drugih trgih EU, vzhodnoevropskih trgih in trgih Bližnjega vzhoda.

Čisti dobiček v letu 2018 je dosegel rekordnih 30,6 milijonov EUR. Ta poslovni izid je za 6 % višji od doseženih 28,8 milijonov EUR v letu 2017. Z realiziranim čistim dobičkom smo sicer 6 % pod načrtovanim za leto 2018 (32,6 milijonov EUR dobička).

Vrednost delnic Cinkarne Celje, d. d., se je od zadnjega trgovalnega dne v letu 2017 do zadnjega trgovalnega dne v letu 2018, na vstopni kotaciji Ljubljanske Borze, zmanjšala iz 216 EUR/delnico na 181 EUR/delnico, oziroma za 17 %. Rast je bila stabilna do meseca maja. V začetku junija je odjeknila novica o morebitnem prevzemu in pognala delnico navzgor, kjer se je ob ceni 274 EUR/delnico odbila in do konca leta počasi izgubljala delež vrednosti. V istem obdobju se je vrednost indeksa SBI TOP zmanjšala za 0,2 %. Podjetje je v letu 2018 izplačalo 21,6 milijonov evrov dividend (193 % več kot leto prej), kar znaša bruto 26,52 EUR dividende/delnico. Dividendna donosnost na dan skupščinskega sklepa je znašala izredno visokih 12,63 % in je ponovno med najvišjimi v industriji pigmenta titanovega dioksida.

V letu 2018 se je glede na preteklo leto obseg investiranja povečal za 70 % in za 8,9 % presegel celo plansko vrednost.

Načrti za 2019 pesimistični?

V Cinkarni Celje načrtujejo, da bodo v letu 2019 ustvarili prihodke od prodaje v višini 167,7 milijonov EUR, s tem je načrt prodaje za 2 % višji od prodaje ustvarjene v letu 2018. Nadalje načrtujejo, da bo čisti dobiček konec leta 2019 znašal 11 milijonov EUR, kar je 63 % manj od doseženega v letu 2018.

Spremenjen statut družbe, novi član nadzornega sveta Luka Gaberščik

Delničarji so podprli predlog sprememb in dopolnitev statuta družbe, ter za novega člana nadzornega sveta z dnem 4.6.2019 za petletni mandat imenovali Luko Gaberščika.

Uprava bo lastne delnice lahko kupovala po višjih cenah

Na današnji 44. redni skupščini so se delničarji seznanili s poslovanje Skupine Triglav v letu 2019 in med drugim potrdili dividendo v višini 2,50 EUR. Uprava in Nadzorni svet (NS) sta prejela razrešnico za opravljeno delo v letu 2018, revizijo pa bo naslednja tri leta opravljala družba Deloitte revizija, d.o.o. Pooblaščenci Društva MDS so na skupščini zastopali več kot 370.000 glasov delničarjev, kar je na skupščini predstavljalo več kot 2 % glasovalnih pravic.

Ljubljana, 28. maj 2019

Skupina Triglav zabeležila 15 % rast dobička

Skupina Triglav je v ustvarila 97,5 milijonov EUR dobička pred davki, kar predstavlja 15 % rast, donosnost kapitala pa je znašala 10,8 %. Kosmate premije na ravni skupine so na domačem trgu zrasle za 7 %, na Hrvaški je rast znašala 8 %, Srbski trg pa je zrasel za 12 %. Tudi v Črni Gori, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedonijo je skupina beležila rasti obračunanih kosmatih premij. Skupina Triglav tako ohranja vodilni delež na slovenskem trgu z 35,4 % deležem, med tem ko na tujih trgih sodi med top 5 oziroma na 6. mesto v Bosni in Hercegovini ter 9. mesto na Hrvaškem.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2018 znaša 24,64 EUR, najvišji zaključni tečaj delnice v preteklem letu pa je znašal 34,50 EUR. 

Uprav in NS predlagala dividendo v višini 2,50 EUR

Uprava in Nadzorni svet sta predlagala, da se od 66,8 milijonov EUR bilančnega dobička, 56,8 milijonov nameni za izplačilo dividende, kar predstavlja 2,50 EUR dividende na delnico. Kljub temu, da je delničar VZMD podal nasprotni predlog, da bi dividenda znašala 2,80 EUR je skupščina podprla predlog Uprave in NS z 97,16 % večino.

Medij: TV SLOVENIJA 1, Dne 21.05.2019, Oddaja: TV DNEVNIK 1 ob 19.00 Čas: 19.07 Novinar: MARKO ŠTOR

DEJAN LADIKA (voditelj): Nekdanji imetniki podrejenih obveznic in bančnih delnic so po šestih letih od razlastitve v postopku sanacije bank, korak bliže k možnosti, da uveljavijo svoje pravice na sodiščih. Vladni predlog zakona o njihovem sodnem varstvu so ob prvi obravnavi podprle vse poslanske skupine, čeprav pričakujejo še nekatere popravke predloge. Banka Slovenije, ki naj bi morebitne odškodnine razlaščencem plačala, pa temu še vedno ostro nasprotuje.

Za ogled prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

MARKO ŠTOR (novinar): Vladi predlog zakona o sodnem varstvu razlaščencev sproža polemike predvsem pri vprašanju plačila odškodnin, če bo do njih prišlo. Večina poslancev se strinja z zapisanim predlogom, da bi slabo milijardo evrov pokrila Banka Slovenije.

MATEJ TONIN (NSi): Nenazadnje je imela Banka Slovenije precejšnjo vlogo tudi pri tem kako in na kakšen način se je rezalo te investitorje in zdi se, da je prav, da tudi prevzame del odgovornosti pri poplačilo škod.

METOD DRAGONJA (Ministrstvo za finance): Potrebno bo ponovno oceniti ali je Banka Slovenije pravilno ocenila finančno stanje bank v tistem obdobju.

MARKO ŠTOR (novinar): V Banki Slovenije temu predlogu seveda še vedno ostro nasprotujejo.

BOŠTJAN VASLE (guverner Banke Slovenije, 19.4.2019): Banka Slovenije bi, če bi bila zadolžena za pokrivanje kakršnekoli razlike, ki ni posledica naših napačnih dejanj, bi s tem kršila slovensko zakonodajo, kršila bi evropsko zakonodajo in zato je tudi Evropske centralna banka poslala tako oster odziv slovenski vladi.

MARKO ŠTOR (novinar): Predlog zakona ima podporo poslancev tudi glede možnosti vlaganja kolektivnih tožb.

ROBERT POLNAR (DeSUS): Pomembno pa je, da je podana zakonska možnost vsem potencialnim oškodovancem, da pridobijo podatke in se glede na njihovo vsebino odločijo za nadaljnje ukrepanje za tožbe.

MARKO ŠTOR (novinar): Razlaščeni posamezniki bi raje kot vlagali tožbe izgubljeni denar iskali v poravnalnih postopkih.

RAJKO STANKOVIČ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Kjer bodo vsi zainteresirani delničarji in obvezničarji pristopili v to shemo, država bo določila načine in pogoje pod katerimi bo vsak posamezni instrument izplačala.

Delničarji družbe Save Re, d.d. so na današnji skupščini odločali o rednih zadevah in sicer so se seznanili s poslovanje skupine Sava Re v letu 2018, hkrati pa so odločali tudi o podelitvi bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 31 milijonov EUR (v letu 2017 22,5 milijonov EUR). Dividende v višini 0,95 EUR na delnico bodo izplačane 13.06.2019. Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) sta na skupščini zastopala preko 200.000 glasov delničarjev, kar predstavlja slabe 2 % osnovnega kapitala družbe.

Ljubljana, 21. maj 2019

Poslovanje Save Re nad načrtovanim

Skupina Sava Re je v letu 2018 pobrala za 546 milijonov EUR premij, kar predstavlja 5,6 odstotno rast, dosežen pa je bil tudi rekorden dobiček v višini 43 milijonov EUR, kar predstavlja 38 odstotno rast.

Podobna dobičkonosnost kljub več škodnim dogodkom - dividenda 0,95 EUR

Donosnost na lastniški kapital je znašala 13,1 % (v letu 2017 je znašala 10,1 %), čisti dobiček pa je znašal 43 milijonov EUR (v letu 2017 31,1 milijonov EUR). Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31.12.2018 znašala 21,95 EUR v primerjavi z 20,40 EUR na dan 31.12.2017. Konsolidirani čisti dobiček na delnico pa je znašal 2,76 EUR.

Uprava in NS sta predlagala, da se slaba polovica bilančnega dobička nameni za dividende, kar predstavlja dividendo v višini 0,95 EUR na delnico, ki bo izplačana 13.06.2019.

Danes je v Portorožu potekala 28. skupščina delničarjev Istrabenza, kjer so se delničarji seznanili s poslovanjem družbe v letu 2018 ter na zahtevo delničarjev Finetol, d.d. - v stečaju in Maksima Invest, d.d. - v stečaju odločali tudi o povečanju osnovnega kapitala družbe. Istrabenz Turizem, d.d. je v letu 2018 realizirala 31 milijonov EUR prihodkov, EBITDA pa je znašal 7 milijonov EUR.

Ljubljana in Portorož, 17. maj 2019

 
Nov sporazum o finančnem prestrukturiranju

Istrabenz je v letu 2018 nadaljevala s procesom razdolževanja in poplačevanja dolgov vendar pa kljub temu ni uspela izpolnjevati vseh zavez, zaradi česar je uprava dosegla podpis novega Sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki je postal pravnomočen 19. 10. 2018. Sporazum ureja termine prodaje premoženja družbe predvsem z vidika prilagoditve realnim pričakovanjem in okoliščinam na trgu. Z dogovorom je bil odpravljen tudi položaj insolventnosti, ki bi lahko za posledico imel tudi stečaj družbe.

Od začetka leta 2018 so potekali postopki prodaje 100 odstotnega deleža v Istrabenz Turizmu, d.d., aktivnosti pa so bile prekinjene zaradi neizdaje soglasja s strani upnikov. Za zemljišča v Ankaranu in Portorožu, poslovne prostore v Kopru ter 50 odstotni delež v družbi Adriafin, d.o.o., so pogajanja v sklepni fazi. Prodaja naložbe v družbi Zastava Istrabenz Lizing, d.o.o. v Beogradu zaenkrat miruje. 
 
Razrešnica upravi in nadzornemu svetu, revizor in razširitev dnevnega reda

Uprava in člani nadzornega sveta (NS) so prejeli razrešnico za opravljeno delo, revizijo pa bo naslednje tri leta opravljala revizijska družba Deloitte revizija, d.o.o.
Delničarja Finetol, d.d. - v stečaju in Maksima Invest, d.d. - v stečaju sta predlagala, da se izvede zmanjšanje in povečanje osnovnega kapitala, sprva da se le ta zmanjša na zakonski minimum, nato pa poveča s konverzijo terjatev, ki jih ima DUTB do Istrabenza. Delničarji o tem predlogu niso glasovali, saj je bila točka umaknjena z dnevnega reda zaradi nepopolne priprave vseh potrebnih sklepov. K temu je tudi pozval pooblaščenec DUTB.

Delničarji Petrola so se danes sestali na 29. redni skupščini delničarjev, kjer so obravnavali dosežene rezultate v preteklem letu. Uprava in Nadzorni svet sta prejela razrešnico za opravljeno delo v letu 2018, od slabih 50 milijonov EUR bilančnega dobička pa so delničarji za dividendo namenili 37,5 milijonov EUR, kar predstavlja 75 % celotnega bilančnega dobička. Dividenda tako znaša 18 EUR bruto na posamezno delnico in bo izplačana 09.08.2019. Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) sta na skupščini zastopala preko 8.000 glasov malih delničarjev.

Ljubljana, 18. april 2019

Skupina Petrol za 20 % dvignila prihodke od prodaje

Skupina Petrol je v letu 2018 realizirala za 5,4 milijarde EUR prihodkov od prodaje, kar je v primerjavi z 4,5 milijarde EUR v letu 2017 za kar 20 % boljši rezultat. Čisti poslovni izid je znašal slabih 92 milijonov EUR in je bil višji za 13 %. EBITDA je znašal 171,5 milijonov EUR in je bil višji za 7 % v primerjavi z letom 2017.

Povprečna cena nafte je v letu 2018 zrasla za kar 32 % v primerjavi s preteklim letom. Konec leta 2018 je skupina Petrol zaposlovala 4.857 ljudi, število zaposlenih pa se je samo v letu 2018 zvišalo za 300 ljudi.

Imenovan revizor, sprejete spremembe statuta in plačila članom NS

Delničarji so imenovali tudi revizorja za naslednje triletno obdobje. Revizijo izkazov bo v letih 2019, 2020 in 2021 izvajala družba ERNST & YOUNG Revizija, d.o.o. Dodatno so bile sprejete tudi spremembe statuta in spremenjena plačila članom NS. 

Državni svet je sprejel predlog zakona o izbrisu bank, državni zbor naj vključi rešitve v zakon, ki ga je le dan poprej sprejela Vlada RS

Ker zakon, ki bi omogočil učinkovito pravno sredstvo zamuja že več kot 2 leti po sprejeti odločbi Ustavnega sodišča RS, nas je presenetilo dejstvo, da smo samo v 2 dneh dobili dva osnutka zakona, ki naj bi uredila to problematiko, ki je nastala ob izbrisu delnic in obveznic leta 2013 in 2014.

Ne moremo se znebiti občutka, da je korespondenčno sprejemanje zakona na Vladi RS bilo samo prestižnega pomena, kateri zakon bo prvi v parlamentarni proceduri.  Zato pozivamo Državni zbor in pristojna ministrstva Vlade RS ter Zakonodajno pravno službo Vlade RS in DZ, da morda združijo najboljše možne rešitve iz obeh predlogov v enoten zakonski predlog in s tem res omogočijo učinkovito pravno sredstvo in možnost odprave morebitnih povzročenih krivic izbrisanim delničarjem in obvezničarjem.

Ljubljana, 11.04.2019

Cenitev naj se naredi znova

Da bi bila štartna osnova kar se da korektna, menimo, da bi bilo potrebno še enkrat opraviti vse cenitve z vnosom dejanskih podatkov zadnjih 5 let (BDP, kapitalski trg, nepremičninski trg …) in to skladno s standardi MSRP. Rezultati takih cenitev bi bila odlična neodvisna osnova za ugotavljanje morebitnega prikrajšanja delničarjev in obvezničarjev.  

Pri tem bi radi opozoriti, da ECB, ki temu nasprotuje v drugih postopkih sanacije res predvideva t.i. ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem in hkrati predvideva, da ko je banka stabilizirana, opravijo nove cenitve, skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka vsem »porezanim« imetnikom finančnih instrumentov, a to v ECB in BS  »pozabijo povedati.«

Postopek pred okrožnim sodiščem v Mariboru bo predvidoma državo stal 6,45 mio EUR

Ministrstvo za finance (MF) še vedno predlaga, da bo postopek pravnega varstva potekal po pravilih pravdnega postopka za gospodarske spore, vsi postopki pa bodo potekali pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Ob tem še zapiše, da samo predvideni stroški za delo sodišč predvideni znašajo 6,45 milijonov EUR.

Odškodnina ? Le če tožiš - imetniki obveznic in delnic pa so bili razlaščeni brez osebno naslovljenega pisnega obvestila !

Vsi razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic so za svojo razlastitev izvedeli šele iz medijev, odločba Banke Slovenije o razlastitvi pa je bila vročena le vodstvu poslovnih bank. Sedaj pa MF zahteva, da mora vsak posamezni imetnik, ki želi odškodnino tožiti, sicer do nje ne bo upravičen.

V novem osnutku je sicer predvideno, da se bodo sodne takse plačale na koncu sodnega postopka, če bo najmanj 30 nekdanjih imetnikov skupaj vložilo tožbo in imenovalo skupnega pooblaščenca. V tem primeru bo sodna taksa odmerjena v višini 50 odstotkov takse, ki bi bila sicer odmerjena skladno z zakonom o sodnih taksah.

Pozdravljamo pa rešitev, da če bo kdo, ki je tožil in plačal takso, morebiti znižal tožbeni zahtevek, upravičen do vračila preveč plačane sodne takse.

Združevanje vlog za tožbo je povezano s finančnimi stroški, zato naj MF zagotovi tudi finančna sredstva za komunikacijo z razlaščenimi delničarji in obvezničarji

Ker MF vztraja, da so do odškodnine upravičeni samo tisti imetniki, ki bodo tožili se pri temu poraja vprašanje stroškov, ki so povezani z obveščanjem bivših imetnikov ter komunikacije z morebitnim skupnim pravnim zastopnikom ter kompletno logistiko.

Kaj to pomeni za npr. delničarje NKBM ? Potrebno bo vložiti 3.250 tožb s 30 imetniki. Da pa to lahko storiš, je najprej treba obvestiti bivše imetnike delnic in jih opozoriti, da do odškodnine ne bodo upravičeni, če k tožbi ne pristopijo, urediti pooblastilno razmerje ter vložiti tožbo.

Nadalje je treba plačati tiskovine in poštne usluge, ki za 96.700 ljudi stanejo minimalno 100.000,00 EUR, pri tem pa niso upoštevani stroški obdelave pooblastil, informiranje in pomoč pri izpolnjevanju zahtevkov. Zato pričakujemo, da v kolikor predlagana rešitev ostane v veljavi, MF zagotovi tudi sistemska sredstva za obveščanje vseh razlaščenih imetnikov, kot je zagotovil 6,45 mio EUR za delo sodišč.

Medij: Delo  Avtorji: Tamara Kek, Barbara Žemva Teme:  bančni izbrisi, obveznice, delničarji Datum: Sobota, 06. april 2019 Stran: 18 Link do celotnega članka: TUKAJ

Zagovorniki sanacije bank v javnosti ves čas ustvarjajo vtis, da so bili s sanacijo bank prizadeti »poučeni vlagatelji«, ki jih označujejo s »špekulanti«. Pri tem pa se očitno namerno spregleda dejstvo, da je med izbrisanimi imetniki obveznic in delnic veliko število vlagateljev, ki so v nakup teh finančnih inštrumentov vložili svoja privarčevana sredstva in so se za nakup odločili, ker so zaupali v banke in državo. Država je v času nakupa finančnih inštrumentov javno zagotavljala, da je sanacija bank končana. V času nakupa obveznic in delnic bank zakonodaja tudi ni predvidela možnosti izreka izrednega ukrepa prenehanja finančnega inštrumenta. Ta možnost je bila v zakon vnesena šele več let po nakupu. Ob teh dejstvih si vlagatelji v izbrisane finančne inštrumente zaslužijo več spoštovanja in posluha države za njihov pravni položaj, v katerem so se znašli brez svoje krivde, saj tovrstnih ukrepov niso mogli predvidevati in jih upoštevati pri odločitvi za finančno naložbo. Po več kot petih letih od izreka izrednih ukrepov prvim petim bankam razlastninjeni bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank še vedno čakajo na zagotovitev učinkovitega modnega varstva. Ali lahko v takšnem pravnem položaju govorimo o pravni državi? Težko.

V članku Odločbe, imunitete in revizije avtor zapiše: »Ustavno sodišče te države je, ob pomoči Evropskega sodišča za človekove pravice, ugotovilo, da so odločbe BS skladne s pravili EU, da so izdane skladno z zakonom, ld je skladen z Ustavo RS, odločbe so pravnomočne, dokončne, izvršljive in izvršene, zoper nje ni več rednih in izrednih pravnih sredstev.« V zvezi z navedenim zapisom se je v članek verjetno prikradla napaka v navedbi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), saj je US v postopku, začetem na podlagi zahtev in pobud za oceno ustavnosti zakona o bančništvu (v nadaljevanju: ZBan-1), postavilo predhodna vprašanja Sodišču EU v Luxembourgu v zvezi z veljavnostjo in razlago Sporočila evropske komisije o bančništvu. Ne US ne Sodišče EU nista presojali zakonitosti odločb Banke Slovenije (v nadaljevanju: BS) oziroma njihove skladnosti s pravili EU, temveč je US le presojalo ustavnost izpodbijanih določb ZBan-1, ki so bile podlaga za izrek izrednih ukrepov ha podlagi odločb BS. [Do napake pri poimenovanju institucije je prišlo med uredniško obdelavo članka Dušana Hočevarja. Uredništvo se avtorju opravičuje, op. ur.]

Protiustavna pravna praznina

V razmerju do bivših imetnikov obveznic in delnic bank so odločbe BS sicer postale dokončne in pravnomočne iz razloga, ker jim v upravnem sporu ni bila dana pravica zahtevati sodno varstvo zoper odločbe BS. Ta pravica je bila dana le poslovnim bankam, ki pa je niso izkoristile. Ali takšna ureditev pomeni kratenje konvencijskih pravic, pa bo na podlagi vloženih pritožb sedaj odločalo ESČP. 

Ekskluzivno: Šef NLB povišico do 250 tisoč evrov označil za žalitev 

Avtorji: Planet TV, VIDEO: Planet TV

Bo na krilih rekordne gospodarske rasti po desetletju krize v Sloveniji nastala nova generacija nenadomestljivih? Medtem ko Blaž Brodnjak za vodenje NLB zahteva trikrat višjo plačo, ki bi mu letno nanesla pol milijona evrov, v državnem zboru premier Marjan Šarec svojim poslancem sporoča, da nihče ni nenadomestljiv. Prvega poslanca v vrstah LMŠ je odnesla kraja sendviča.

Za ogled prispevka iz oddaje Argumenti na Planet TV z dne 07.03.2019 z novinarjem Mirkom Mayerjem pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak za vodenje največje banke v Sloveniji, v kateri ima država po lanskoletni privatizaciji še vedno kontrolni delež, namesto 160 zahteva 500 tisoč evrov na leto. V oddaji Argument so nocoj razkrili ključni člen Brodnjakove pogodbe in pridobili prvi odziv premierja Marjana Šarca na apetite šefa NLB. V luči visokih Brodnjakovih zahtev se v Šarčevi vladi vrstijo odstopi. Zakaj se premier ministru odreče tudi, če misli, da je ta najboljši v 15 letih?

Brodnjak zahteva pol milijona evrov plače na leto

V prvem delu Argumenta je voditelj Mirko Mayer z gosti preverjal, kaj imamo od NLB državljani, kakšni so Brodnjakovi rezultati in kakšno pravno podlago ima šef NLB za pol milijona letne plače. Sodelovali so nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković, županja Črne na Koroškem Romana Lesjak in župan občine Dobrepolje Igor Ahačevčič.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak za vodenje NLB zahteva pol milijona evrov plače na leto. 

Brodnjak je član uprave NLB postal decembra 2012. Leto dni pozneje je NLB prejela dokapitalizacijo 1,5 milijarde evrov, v začetku leta 2015 pa je Brodnjak v javnosti odprl vprašanje konkurenčnosti svoje plače: "Ali je sprejemljivo, da so menedžerji v zasebnih družbah različno plačani, če zasledujemo konkurenčnost in kakovost teh družb? Moj odgovor je ne, to ni upravičeno."

Na vrh NLB se je Brodnjak prebil junija 2016. Ves čas se je zavzemal za privatizacijo NLB. Z odhodom na borzo se je otresel tudi tako imenovanega Lahovnikovega (nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, op. a.) zakona, ki mu je predpisoval zgornjo mejo plače.

Ekskluzivno: Brodnjak letno plačo do 250 tisoč evrov označil za žalitev