Zvon Dva Holding

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 26. 02. 2011 Stran: 4

MARJAN TURNŠEK, novi mariborski nadškof in metropolit

Gospod nadškof, ste si mislili, da boste tako hitro mariborski ordinarij z vsemi pooblastili?

"Nisem pričakoval, da se bo zgodilo čez noč. Mislil sem, da bo bolj proti jeseni, bližje 75-letnici nadškofa Krambergerja, potem pa sem bil seznanjen, da je januarja ponovno prosil za razrešitev, a se nisem več ukvarjal s tem, je bilo preveč drugih stvari."

Za ogled celotnega intervjuja kliknite tukaj.

Medij: 7 dni Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 23. 02. 2011 Stran: 5

Slovenski kriminalisti so potrkali pri Mirku Tušu, Hrvatom menda diši "najboljši sosed" Mercator, ekonomisti iz OECD pa kritizirajo naše (ne)ukrepanje proti krizi. Škofje obžalujejo nasedle mariborske cerkvene finance in z zamudo pridigajo o poslovni etiki.

V dneh, ko je dzsjevec Bojan Petan za hrvaško časopisje razlagal, da smo v Sloveniji izumili kapitalizem brez kapitalistov - medtem sta v Zagrebu glavna "skesanca" Mladen Barišič in Nevenka Jurak iz umetno ustvarjene Fimi-Medije, ki sta dolgo dobavljala črni denar zdaj priprtemu bivšemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju in HDZ, znova prala svoje ime pred tožilci -, so slovenski kriminalisti potrkali pri menda najbogatejšem Slovencu Mirku Tušu in njegovem holdingu Tuš. Akcija, ki naj bi izvir imela v Tušmobilu in sumljivih podelitvah frekvenc za mobilno telefonijo v režiji Agencije za pošto in elektronske komunikacije, je zajela lep kos Slovenije in kriminaliste spet zasula s papirji, ki jih bo treba preučiti, če naj se sum kaznivih dejanj okrepi v ukrepanje proti še enemu v vrsti slovenskih tajkunov. Še malo k Petanu, ki rad sodeluje z južnimi sosedi. Reklamno kampanjo za Petanove Terme Čatež so slovenski zdraviliščarji na primer naredili kar s hrvaško popevkarsko zvezdo Severino.

***

Mercator je vmes postal hrvaška tarča. V oči naj bi bil padel hrvaškemu prehrambnemu velikanu Agrokoru v lastništvu Ivice Todoriča. Pripravlja se sovražni prevzem, so pisali naši mediji. Ko so malo bolj pobrskali po bilancah Hrvatov, so prišli do precej verjetne teorije, da bi si prilično zadolženi megalomanski Agrokor z "najboljšim sosedom" - za zdaj z mercatorjevskimi delni-; cami, ki jih prodaja Pivovarna ; Laško in so težke slabo četrtii no slovenskega trgovca, končni cilj naj bi bilo vsaj polovično lastništvo Mercatorja - rad popravil svoje poslovne številke.

Medij: Reporter Avtorji: Karneža Cerjak Biserka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 21. 02. 2011 Stran: 47

Še vedno ni znano, kakšen bo razplet težav mariborskega telekomunikacijskega operaterja T-2. Zaradi dolga v višini 238 milijonov evrov se je podjetje znašlo v postopku prisilne poravnave, doslej predlagane rešitve pa za upnike niso sprejemljive. Medtem seje Miran Kramberger, kije imel v T-2 vedno najmočnejši vpliv, četudi v njem ni bil nikoli zaposlen, že umaknil v podjetje MK-Institut. To pa ne pomeni, da se povsem umika iz zgodbe o gradnji optičnega omrežja.

Kot je za javnost povedal Uroš Rožič, direktor družbe T-2, naj bi bile za težak položaj, v katerem je ta operater, krive predvsem nekonkurenčne razmere na telekomunikacijskem trgu, še posebno nerešena razmerja do nacionalnega operaterja Telekom. Prav zato je T-2 januarja 2007 v dogovoru z odvetniško pisarno Mira Senice vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu v višini 129,5 milijona evrov. Telekom je namreč z zapostavljanjem povzročal, da so se uporabniki interneta pogosteje odločali za Siol, hčerinsko podjetje Telekoma, kot pa za T-2.

Nasprotovanje prodaji

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Stojen Jure Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 19. 02. 2011 Stran: 7

Zaradi plačilne nesposobnosti obeh holdingov Zvon bo v kratkem razprodaja vidnih slovenskih podjetij, za nizke kupnine bodo sokrivi tudi bančniki

Še ena razprodaja se bliža. Tista, na kateri bodo ponudili dobrih 69 odstotkov Mladinske knjige Založbe. Pa dobrih 97 odstotkov Cetisa Graf, največjega delničarja celjskega Cetisa - podjetja, ki med drugim tiska naše potne lista. Enako velja za slabo četrtino celjske Cinkarne. Prav tako za dobrih 38 odstotkov Heliosa, tovarne barv iz Domžal. In dobrih 90 odstotkov Steklarne Rogaška. Tudi mnogo drugih delniških paketov bo šlo na razprodajo. Vsi gredo na trg, čeprav si borzni tečaji še niso opomogli in čeprav v Sloveniji ni veliko ljudi, ki bi si nakup lahko privoščili. V tujini pa ni veliko takih, ki bi se v tak nakup želeli spuščati. Tuji finančni svetovalci jih zdaj sicer mrzlično iščejo, kako uspešni bodo, še ni znano.

Medij: Delo Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pa še to Datum: 17. 02. 2011 Stran: 28

Pa še to Medtem ko se mariborska nadškofija zaradi nasedlih poslovnih transakcij utaplja v dolgovih, z njimi pa so skopnele tudi naložbe malih delničarjev, je tiskovni urad Slovenske škofovske konference včeraj napovedal, da bo pomožni škof monsignor Anton Jamnik danes predaval - o poslovni etiki. Morebiti bi bilo še bolje, če bi to nalogo zaupali nekdanjemu ekonomu nadškofije Mirku Kraševcu, ki je večino propadlih poslov tudi vodil.

Medij: Družina Avtorji: Štefanič Bogomir ml. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 20. 02. 2011 Stran: 17

Ali bi se moral zaradi krize, ki jo je o mariborski cerkveno-gospodarski aferi podžgal članek v italijanskem tisku, predčasno vrniti z Madagaskarja; kakšna je bila njegova gospodarska vloga v mariborskih škofovskih letih; kako si lahko Cerkev povrne okrnjeno zaupanje in verodostojnost; ali moramo sedanje dogajanje videti tudi v luči nekaterih zakulisnih preigravanj - to in še kaj smo po vrnitvi iz misijonov vprašali ljubljanskega nadškofa in predsednika Slovenske škofovske konference dr. ANTONA STRESA.

Za ogled intervjuja kliknite tukaj.

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Votek Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 17. 02. 2011 Stran: 3

Komentar

Po ponedeljkovi seji slovenske škofovske konference so slovenski škofi podali izjavo za javnost o dolžniški krizi mariborske nadškofije. Posebej so poudarili, da so bile razkrite številne nepravilnosti pri poslovanju in prevzeta velika tveganja pri upravljanju sredstev Cerkve in vernikov. Izrazili so upanje, da bo novoimenovani mariborski nadškof Turnšek uspel sanirati stanje in ugotoviti odgovornost. Hkrati so izrazili upanje, da bodo s sanacijo uspeli rešiti tudi premoženje malih delničarjev. Dejali so, da naj dogajanje, povezano s poslovanjem mariborske nadškofije, poskušajo razumeti kot božji poziv, da vse delovanje Cerkve še naprej opirajo na velikodušnost in • prostovoljstvo duhovnikov in vernikov, kot so to počeli v preteklosti in bodo v prihodnje. Poudarili so, da se zavedajo nevarnosti, da bi mnogi z nepravim odzivom na te žalostne dogodke postali malodušni ali se celo oddaljili od Cerkve. ' Hkrati so poskušali dogodke minimalizirati, saj daje gospodarska dejavnost posamezne škofije in Cerkve njen zelo majhen del, s katero seje ukvarjal zelo majhen del pripadnikov Cerkve.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja, Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2011 Stran: 9

Dokapitalizacija NLB

Bo NLB kmalu potrebovala novo dokapitahzacijo? - Sto šestnajst evrov za delnico previsoka cena - NLB bo po načrtih prodala delež v Banki Celje še letos

Ljubljana - Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je še lani poleti zatrjeval, daje 250 milijonov evrov težka dokapitalizacija zgolj obliž. Banka bi namreč potrebovala od 400 do 600 milijonov evrov, saj ji bo v prihodnjih letih zapadlo od 600 do 700 milijonov evrov instrumentov hibridnega kapitala. Od lanskega poletja se gospodarske razmere za banko niso izboljšale: v stečaj je šel Vegrad, v prisilno poravnavo SCT, zlomila sta se holdinga Zvon Ena in Dva, Skupina NLB pa je leto končala z ogromnimi rezervacijami in oslabitvami ter 202 milijonoma evrov izgube. Finančni analitik Simon Mastnak meni, da bo 250 milijonov evrov visoka dokapitalizacija zdaj še manjši obliž, kmalu pa bo NLB potrebovala nov kapital.

Oslabitve in rezervacije NLB so lani dosegle kar 376,8 milijona evrov, Skupine NLB pa 477 milijonov evrov. »Poleg tega lahko pričakujemo, da se bo recesija širila naprej, predvsem na manjša podjetja, obrtnike, podizvajalce v gradbeništvu. Vse več bo brezposelnih, zato lahko sklepamo, da bodo imele fizične osebe vse več težav z vračanjem kreditov. Zato bi si drznil trditi, da bo konec tega leta 250 milijonov evrov iz bilance odpisanih kot slabitve in povečanje rezervacij. Pravzaprav je to zgolj reševanje, da bo banka lahko delovala skozi leto, nato pa bo spet potrebovala dokapitalizacijo,« ocenjuje Mastnak.

Medij: Žurnal24 - Štajerska, Pomurje in Koroška Avtorji: Pernat Katarina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Štajerska Datum: 15. 02. 2011 Stran: 7

Mariborska nadškofija. Odgovorne za propad gospodarske divizije čakajo sankcije.

Maribor, Ljubljana. "Sankcioniranje samo po sebi po zakoniku cerkvenega prava zaradi teh stvari ni predvideno. Sankcionira sam po sebi sveti sedež, ki bdi nad delovanjem škofij. Vsak posameznik, ki je bil vpet v to in nosi odgovornost, je že v sebi sprejel sankcije," je še pred nekaj tedni trdil novi mariborski nadškof Marjan Turnšek, ko smo ga spraševali, ali bo zaradi stanja v gospodarstvu mariborske nadškofije kdo sankcioniran.

Od osebne k cerkveni

Na včerajšnji škofovski konferenci v Ljubljani, ko je tekla beseda ravno o gospodarskih zagatah mariborske nadškofije, pa je bil Turnšek drugačnega mnenja. Napovedal je namreč sankcije zoper odgovorne, če bo to potrebno, in dodal, da so te glede notranje, cerkvene odgovornosti, kot izhajajo iz zakonika cerkvenega prava, nekoliko nedoločene in bi lahko v najhujšem primeru pomenile duhovnika postaviti v laiški stan oziroma laika odstaviti.

Medij: Delo Avtorji: Hočevar Barbara,Karba Dejan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 15. 02. 2011 Stran: 2

Dolgovi mariborske nadškofije

Osnovna nepravilnost so bila prevelika tveganja, meni ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres -Je nadzor odpovedal ali ga sploh ni bilo?

Ljubljana - »Osnovna nepravilnost v gospodarskih družbah, povezanih z mariborsko nadškofijo, so bila prevelika tveganja,« je prepričan ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki se je včeraj ob robu redne seje Slovenske škofovske konference (SŠK) prvič, po vrnitvi z Madagaskarja, odzval na razkritje dolgov mariborske nadškofije. Dejal je, da nameravajo za povrnitev ugleda in zaupanja vernikov potegniti črto, da »jasno razmejimo krivdo in odgovornost, da ju sankcioniramo in potem poskrbimo, da se to ne bi več ponovilo«.

Podobno je za Delo konec prejšnjega tedna kot prvi od slovenskih škofov napovedal že murskosoboški škof Peter Štumpf: »Javnemu opravičilu sledi odstop odgovornih za nastalo situacijo z vseh funkcij, ki so ključne za moralno in versko podobo Cerkve ter njeno gospodarsko in finančno stanje. Končno bi morali del svojega premoženja odstopiti skladom.«