Zvon Dva Holding

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 03. 03. 2012 Stran: 1

Ta teden je šel v stečaj še drugi finančni holding pod okriljem gospodarskih družb mariborske nadškofije - Zvon Ena Holding. Že pred tem je v stečaju končal sestrski Zvon Dva Holding. S tem je zapečatena usoda skupno dobrih 63 tisoč delničarjev obeh holdingov, ki so v obeh primerih izgubili svoje premoženje. Četudi so bile v portfelju številne ugledne in uspešne družbe, pa so ju najverjetneje pokopale ogromne investicije v družbo T-2. Od lastninskih certifikatov, ki so bili pred skoraj dvema desetletjema zaupani tedanji Krekovi družbi za upravljanje ni bogve kakšna velika skrivnost, da so jih k tem dejanjem na terenu spodbujali tudi dušni pastirji -, je ostalo bore malo. Del premoženja od tistih certifikatov je končal vsaj v Krekovem vzajemnem skladu, ki ga danes upravlja, kako ironično, družba Infond, ki pa je v večinski lasti Nove KBM, s katero je povezana druga podobna zgodba, od katere mali delničarji danes nimajo prav veliko.

Holdinški družbi Zvon nista prvi, ki sta v okviru našecertifikatne privatizacije končali v stečaju. Se še spomnite Infond Holdinga in Infond Holdinga 1 (kasneje Center Naložbe), ki sta imela sedež prav tako v Mariboru in sta bila ustanovljena v okviru Nove KBM, pred klavrnim koncem pa sta sodila pod lastniško okrilje družb Boška Šrota, nekdanjega prvega slovenskega pivovarja? Tudi tam je več deset tisoč ljudi ostalo brez delnic in premoženja. Podobna, nič kaj rožnata prihodnost, čaka še kakšne holdinške družbe, ki so nastale iz nekdanjih t. i. pidov. Znana sta tudi primera Darka Horvata in Igorja Laha, ki sta s številnimi delniškimi preigravanji malih delničarjev, kar je v Sloveniji očitno popularen šport, danes celo med najbogatejšimi slovenskimi državljani. Za višek predrznosti pa sta glavnino svojega nagrabljenega premoženja celo preselila v tuje davčne oaze, in se danes razglašata za {kvazijpodjetnika. Podobno velja za Darija Južno, Staneta Valanta in še koga.

Medij: Delo Avtorji: Rubin Miha Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 02. 2012 Stran: 10

Zvon ena holding Prisilni poravnavi je ves čas nasprotovala NLB

Maribor - »Odločitev sodišča o stečaju obžalujemo, predvsem zaradi malih delničarjev in upnikov družbe, za katere to pomeni najslabšo rešitev, vendar smo jo primorani spoštovati,« so uvedbo stečaja za družbo Zvon ena holding včeraj komentirali v mariborski nadškofiji.

Stečajni postopek za Zvon ena holding, še zadnjo finančno družbo, prek Gospodarstva Rast povezano z Nadškofijo Maribor, je tukajšnje okrožno sodišče sprožilo v ponedeljek; za stečajno upraviteljico je sodišče imenovalo dosedanjo prisilno upraviteljico Mojco Breznik.

Prezadolženi Zvon ena holding je bil v prisilni poravnavi od marca lani, v največji upnici NLB pa so ves čas postopka vztrajali, da ne verjamejo v uspešnost prisilne poravnave in so zahtevali stečaj. Z uvedbo tega je torej sodišče postopek, povezan z ugovorom proti vodenju prisilne poravnave, končalo v korist NLB. V tej so ves čas zatrjevali, da Zvonu ena ne bodo reprogramirali dolgov; ko je tudi Abanka sodišču poslala dopis, da Zvonu ne namerava reprogramirati terjatev, v NKBM pa so zavrnili navedbe, da bi med njimi in Zvonom obitajal kak dogovor o prodaji delnic, usodi cerkvene družbe ni pomagalo niti prisilni poravnavi naklonjeno izvedensko mnenje Franca Kolenca.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 02. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding, osrednji del piramide, ki so jo s pomočjo bančnih posojil v zadnjih letih zgradilivNadškofijiMaribor, je od včeraj v stečaju. Skupaj z njo je umrlo tudi upanje skoraj 30.000 malih delničarjev holdinga, med njimi tudi številnih tistih, ki so Cerkvi v privatizaciji zaupali certifikate. Odločitev mariborske okrožne sodnice Nevenke Debi, ki jo je bilo pričakovati že lansko pomlad, a jo je vodstvo Zvona z različnimi manevri nenehoma prelagalo, bo krepko udarila po slovenskih bankah, ki so sicer posojila večinoma že slabile, pa tudi podrejenih družbah, ki so Zvonu praviloma brez zavarovanj posojale na milijone evrov. Naenkrat bodo na prepihu tudi lastništva nekaterih večjih slovenskih družb, ki so jih nameravale banke prodajati počasi. Ne nazadnje bo stečaj Zvona občutila tudi sama Nadškofija Maribor, ki ji banke zaradi njenih lastnih dolgov že rubijo premoženje, med drugim dvorec Be tnava, grozi pa ji celo stečaj oziroma ukinitev.

Smrtno rano cerkvenemu finančnemu imperiju je sicer NLB zadala že lanskega novembra, ko je po dolgem prepričevanju sodišča spravila v stečaj podjetje Gospodarstvo rast, vezni člen med nadškofijo in Zvonom. Od takrat si je državna banka prizadevala čim prej končati tudi agonijo holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, kar ji je pri slednjem uspelo sredi januarja, zgodbo pa je dokončno »sklenila« včeraj. Kot smo poročali, je pred slabim mesecem dni tudi prisilna (sedaj stečajna) upraviteljica Mojca Breznik izgubila upanje v čudežno rešitev večjega od obeh Zvonov. Zanimivo je sodni izvedenec Franc Kolenc, ki gaje želelo tudi vodstvo manjšega Zvona, do zadnjega vztrajal, da se je Zvon Ena Holding sposoben prestrukturirati. V nasprotno ga ni prepričala nobena slaba novica, niti zasegi naložb s strani nekaterih bank (NKBM in Banka Koper), v svojem mnenju pa je ovrgel prav vse argumente NLB. Banka je šele z mnenjem kar treh izvedencev na zadnjem naroku prepričala sodnico, da nima smisla odlašati s stečajem.

Na eni strani na stotine milijonov evrov dolgov...

Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 02. 2012 Stran: 9

Mariborsko okrožno sodišče je prisilno poravnavo finančno nasedlega holdinga v večinski lasti mariborske nadškofije obrnilo v stečaj. Banke bodo prodajale zastavljeno premoženje, delničarji pa nimajo česa pričakovati, pravi Rajko Stankovič iz Društva Mali delničarji Slovenije.

Potrditev prisilne poravnave T-2 in s tem razlastitev finančnega holdinga Zvon Ena v tem komunikacijskem podjetju sta zabili zadnje žeblje v krsto Zvonu, sta se včeraj popoldne, ko je mariborsko okrožno sodišče objavilo, da pritrjuje zahtevi največje upnice, NLB, in prisilno poravnavo Zvona Ena spreminja v stečaj, strinjala Zvonov odvetnik Bojan Pečenko in predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stankovič.

Mali delničarji nimajo česa pričakovati

Vse gospodarske družbe okrog mariborske nadškofije so zdaj v stečaju: finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva ter nadškofijsko Gospodarstvo Rast, večinski lastnik Zvona Ena. Pred vrati pa: nova privatizacija podjetij v portfelju finančno nasedlih mariborskih finančnih družb, zdaj od bank zastavnih upnic. Kmalu bodo, predvideva Stankovič, naprodaj deleži v dobrih podjetjih: v domžalskem Heliosu pa Mladinska knjiga Založba, Cinkarna Celje ... In to, spričo krizne gospodarske situacije, relativno poceni. Kljub temu upa, da bodo prodajalci, kolikor je le mogoče, sledili ekonomski logiki in ne za vsako ceno prodajali - pod ceno. Pristojni, cerkveni in državni, pa naj raziščejo odgovornost, poziva. Na krivce za ta polom, zdrs v globoko finančno luknjo, da bi morala pasti najmanj odškodnina. Mali delničarji, okrog 65 tisoč jih je še v obeh Zvonih, ki so verjeli, da se s Cerkvijo zvezano gospodarstvo ne more sesuti, niti veliki (tu so slej ko prej tudi druge katoliške škofije od Kopra do Ljubljane) pa da od stečaja nimajo česa pričakovati. Predsednik društva malih delničarjev se ne more znebiti občutka, da bi bilo drugače, če bi pri nas bilo manj nevoščljivosti in bi bila Katoliška cerkev, katere sestavni del je mariborska nadškofija, bolj enotna. Morda, razmišlja, pa bi po tej poti le omehčala NLB in bi vsaj Zvon Ena ostal v perspektivnejši prisilni poravnavi.

Banke zavrnile reprogramiranje

Medij: Delo Avtorji: Grgič Jožica Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 02. 2012 Stran: 1

Pastirsko pismo Otroci iz vernih družin naj bi se šolali v skladu z verskimi načeli, v katerih jih vzgajajo starši

Ljubljana - Slovenski škofje so za postni čas napisali pastirsko pismo, kakršnega že dolgo niso: v slogu manifesta, agitacijsko in mobilizacijsko. Medtem ko so se v prvem delu, ki so ga v cerkvah brali prejšnjo nedeljo, osredotočili predvsem na gospodarsko in finančno krizo, je drugi del, ki so ga brali predvčerajšnjim, naravnan bolj družbeno.

Govori o vlogi katoličanov v slovenski družbi in o njihovem premalo slišnem in slišanem glasu, za kar bi si morali prizadevati politične sile in državne ustanove ter katoličani sami. Ko škofje govorijo o zavzemanju katoličanov za pravično družbo, poudarjajo vzgojo in izobraževanje ter družinsko življenje. Vse troje je po njihovem mnenju povezano, »saj se vzgoja mladih začne v družini, nadaljuje pa v šoli in Cerkvi«.

»Vzgoja v družini, šoli in Cerkvi z roko v roki«

Škofje bi imeli vero v šoli, vendar v pastirskem pismu eksplicitno ne povedo, kako. Opozarjajo, da to vprašanje pri nas ni ustrezno urejeno, in dodajajo: »Cerkev si bo po svojih močeh še naprej prizadevala, da bodo otroci iz vernih družin imeli dostop do vzgoje in izobraževanja, ki ne bo v nasprotju z verskimi načeli, v katerih jih vzgajajo starši.«

Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja,Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 02. 2012 Stran: 4

NEURADNO Stojan Petrič, predsednik uprave Kolektor Group, se je že večkrat zanimal za nakup Iskre Avtoelektrike; vir trdi, da zadnjič med volitvami in oblikovanjem nove vlade

»Naša strategija je postati združevalec ponudbe izdelkov za avtomobilsko industrijo. Deloma se v ta koncept vključuje tudi Iskra Avtoelektrika. Za slovensko gospodarstvo bi bilo dobro, če bi bilo sodelovanje v takšni ali drugačni obliki med nami še bolj intenzivno. Če bo koncem Kolektor imel interes za nakup Iskre Avtoelektrike, bo dal uradno ponudbo,« informacije o prevzemu komentirajo v Kolektorju.

Po zlomu holdingov Zvon Ena in Zvon Dva je naprodaj niz podjetij, v katerih sta imela oba holdinga pomembne lastniške deleže. Postopek prodaje se je začel za Helios, že dolgo je napovedana prodaja Cinkarne Celje, nove lastnike bilahko dobila Iskra Avtoelektrika (Iskra AE). Edvin Sever, predsednik uprave Iskre AE, je včeraj povedal: »Naši lastniki so v takem položaju, da je povsem verjetno, da bomo letos dobili nove lastnike. S tem, da bi nas prevzemal Kolektor, uprava ni seznanjena.« Kolektor sicer Iskri AE dobavlja komutatorje.

Iskra AE v lasti države in zlomljenih holdingov