Sava
Revizije Merkurja, Save, SCT minulih let vzeli pod drobnogled
Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 04. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Inštitut za revizijo, ki ga vodi Marjan Odar, je pod drobnogled vzel revidiranje računovodskih izkazov družb Merkur in SCT, trdijo naši viri. Merkur je v minulih letih revidirala revizijska družba KPMG, revizorsko mnenje pa je spisal direktor KPMG in pooblaščeni revizor Marjan Mahnič. Revizijo SCT je opravljala revizorska družba UHY, ki jo vodi Franci Žgajnar. Ta je tudi podpisan pod revizijsko mnenje. Na inštitutu podatkov ne razkrivajo.
Družba KPMG pod drobnogledom v Merkurju in Savi
Revizor Merkurja Mahnič je. kot je znano, lani preklical že izdelani i revizorsko mnenje, ker je želel preveriti še nekatere medijsko izpostavljene posle, med njimi posojila Merfinu in družbi 1 ITC Dva, ki je kupila več Vlerkurjevih trgovskih središč. Odločitev revizorja, da umakne svoje mnenje, se je v primeru Merkurja zgodila prvič. Revizor je pojasnil, da so mnenje preklicali zato, ker so se pojavile informacije o obstoju listin, ki poslovnih knjigah Merkurja niso bile evidentirane. Drugo mnenje, izdano šele konec avgusta, je bilo znatno obširnejše, vključevalo je pojasnila o posojilih družbi IITC Dva ter opozorila na resne likvidnostne težave Merkurja. Lanske rezultate Merkurja revidira revizijska družba Deloitte Revizija.
NKBM naj bi že zasegla del premoženja Zvonov
Medij: Novi glas Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 07. 04. 2011 Stran: 13
Težko reševanje mariborskega finančnega poloma
Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v petek, 1. aprila, po pisanju časnika Dnevnik kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Šlo naj bi za 23, 7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila. Potezo NKBM je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
Koalicija rešuje državne lastnike
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Pavlin Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 04. 2011 Stran: 9
Avtentična razlaga zakona o prevzemih
Agencija bo zahtevala ustavno presojo in uporabila vse možnosti, tudi pred evropsko komisijo, da se avtentična razlaga ne uporabi - Določba o zamrznitvi glasovalnih pravic prenesena iz evropske direktive
Ljubljana - Odbor DZ za gospodarstvo je na včerajšnji seji po burni razpravi sprejel predlog štirih poslancev, ki ga je podprlo tudi ministrstvo za gospodarstvo, za sprejem avtentične razlage zakona o prevzemih. So se pa poslanci zavzeli za to, da bi do seje v državnem zboru našli bolj primerno rešitev za zaščito interesov države in njene lastnine. Izpostavili so tudi, da je treba čim prej spremeniti zakon o prevzemih, ker ima preveč lukenj.
Poslanci so obravnavali avtentično razlago 75. člena in 63. člena zakona o prevzemih. Potreba po razlagi je nastala potem, ko je v zadnjih mesecih Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) proti državnim lastnikom v nekaterih podjetjih začela postopke zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje. V dveh primerih je državnim delničarjem že odvzela glasovalne pravice. Zakon namreč dopušča, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag (zatečeno stanje), ni treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo niti za eno delnico. Nekateri državni lastniki pa so to storili in nastal je problem.
Žugljevi postopki proti državi bodo koristili privatizacijskim mogotcem in skritim lastnikom
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 04. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Postopki, ki jih je proti državi in državnim podjetjem v zadnjih tednih uvedel direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (AT-VP) Damjan Žugelj, bodo koristili predvsem nekaterim poslovnim omrežjem, ki bodo imela na letošnjih skupščinah glavno besedo in odločilen glas. Ker so država in državna podjetja ostala brez glasov v Petrolu in Abanki in ker jim podoben ukrep grozi tudi v Zavarovalnici Triglav, Krki, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana, Savi, Telekomu Slovenije in Novi KBM, letos ni mogoče izključiti več menjav nadzornih svetov, nepredvidenih odločitev pri izplačilu dividend, dokapitalizacijah, nakupih lastnih delnic in statutarnih spremembah.
Analiza lastništva družb, pri katerih Žugelj državi grozi z odvzemom glasovalnih pravic (oziroma jih je že odvzel), namreč nakazuje, da utegnejo imeti največ koristi od postopkov ATVP predvsem privatizacijski mogotci oziroma poslovno omrežje NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, družbe blizu belokranjskega poslovneža Darija Južne, Skupina KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja in Sava ter v primeru Krke ter Nove KBM vlagatelji, ki imajo svoje lastništvo na fiduciamih računih tujih bank oziroma bodo v lastništvo vstopili šele prek dokapitalizacije.
Sprememba razmerij moči
Pod eno streho, a ne vedno z enakimi cilji
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 28. 03. 2011 Stran: 3
Upravljanje državnih naložb
Koliko centrov naj upravlja državne deleže? - AUKN bi raje sam odločal o večjih naložbah Kada in Soda -Njuni vodstvi nosita odgovornost, agencija ne
Ljubljana - Nedavni zaplet na parlamentarnem odboru za javne finance in monetarno politiko o tem, kako in v čigavem imenu naj agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) odloča glede kapitalskih deležev v lasti paradržavnih skladov, in četrtkovo različno glasovanje državnih lastnikov na skupščini Telekoma Slovenije znova odpirata vprašanje, koliko centrov naj upravlja državne naložbe. In še - ali bi morali državni lastniki vselej glasovati usklajeno, četudi zasledujejo različne cilje. Vprašanje je aktualno tudi zato, ker se ravnokar, le nekaj mesecev po ustanovitvi nove agencije, začenja sezona delničarskih skupščin gospodarskih družb.
Kje tiči zaplet? Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) je predvidel, da bo AUKN poleg vseh državnih naložb korporativno upravljala tudi nekatere deleže Kada in Soda. In sicer naložbe, katerih skupna knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov. Po trenutnih vrednostih so to deleži v Novi Ljubljanski banki, Petrolu, Zavarovalnici Triglav, Luki Koper, Telekomu Slovenije, Krki, Pozavarovalnici Sava, Gorenju, Savi, Hitu in PDP. Podlaga za to naj bi bila strategija upravljanja kapitalskih naložb, ki bo določila tudi podjetja, ki naj ostanejo v državni lasti. Vendar ta strategija še ni sprejeta, zaradi česar je vlada zakon novelirala in predvidela, da bo agencija do sprejetja strategije z omenjenimi naložbami obeh državnih skladov in tam, kjer skupni delež presega 25 odstotkov glasovalne pravice, na skupščinah izvrševala »v imenu in za račun« Kada in Soda.
Agencija z novelo zakona ni zadovoljna
Poslanci z avtentično razlago zakona o prevzemih nad postopke ATVP
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 03. 2011 Stran: 22
Ljubljana - Državo in družbe v večinski državni lasti utegne pred postopki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) rešiti kar državni zbor. Štirje koalicijski poslanci so namreč državnemu zboru poslali predlog za sprejem avtentične razlage zakona o prevzemih, ki bi državnim podjetjem vrnil glasovalne pravice v Abanki Vipi in jih hkrati rešil pred odvzemom glasovalnih pravic v Krki, Petrolu, NKBM, Savi, Zavarovalnici Triglav, Savi Re in Aerodromu Ljubljani.
Zakon o prevzemih trenutno dopušča, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag (zatečeno stanje), ni treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo niti za eno delnico. V nasprotnem primeru jim lahko ATVP vzame glasovalne pravice, dokler ne objavijo prevzemne ponudbe ali svojega deleža ne znižajo pod 25-odstotni prevzemni prag.
Tudi banke so krive za Merkurjeve težave
Medij: Večer - V soboto Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 26. 02. 2011 Stran: 13
Bine Kordež, nekdanji predsednik uprave kranjskega Merkurja
Četudi so danes 55-letnega mag. Bineta Kordeža v nekaterih medijih še pred odločitvijo sodišča praktično "obsodili" za kriminalca, se je nekdanji prvi mož Merkurja, ki je bil oče največjega menedžerskega prevzema v zgodovini Slovenije, za Večer odločil predstaviti svojo resnico o preteklih dogodkih v Merkurju, ki so podjetje pripeljali na rob bankrota. Kordež priznava, da je trenutno v Sloveniji praktično nezaposljiv, tudi brez premoženja in še z delom neodplačanega posojila, ter da živita z ženo od njenega premoženja, in spregovori o svoji in prihodnosti Merkurja, kakor ju vidi sam.
Za ogled intervjuja kliknite tukaj.
Iz lukenj spraviti odgovorne za prevzemni fiasko
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 02. 2011 Stran: 11
Dr. Damjan Žugelj kot prvi varuh trga vrednostnih papirjev o tem, kdo vse je zatajil pri nadzoru (menedžerskih) prevzemnikov, še posebno pa bank
Dr. Damjan Žugelj je kot direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v zadnjem obdobju vzbudil več zanimanja, ko je decembra pred parlamentarno komisijo dejal, da tako njegova agencija kot bančni regulator, Banka Slovenije (BS), v preteklosti pri nadzoru (menedžerskih) prevzemov nista bila zadosti aktivna. Po teh ocenah se je nanje, očitno osebno prizadet, odzval guverner BS dr. Marko Kranjec. O tem pa o zadnjih postopkih ATVP, ki je v lepem številu borznih podjetij državne lastnike pozvala bodisi k podaji prevzemne ponudbe bodisi k znižanju lastništva pod prevzemni prag, je za Večer spregovoril Žugelj.
Za ogled intervjuja kliknite tukaj.
ATVP še nad državne lastnike Telekoma
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 02. 2011 Stran: 9
Novi ukrepi Agencije za trg vrednostnih papirjev
Agencija podobno kot v primerih Petrola, Save, Abanke, Zavarovalnice Triglav in novomeške Krke preverja sum, ali so državni lastniki Telekoma kršili prevzemno zakonodajo
Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zadnje čase kot »v nadaljevanki z več dejanji« drugega za drugim odpira postopke suma kršitve prevzemne zakonodaje v najuglednejših slovenskih blue chipih. Zdaj je pod drobnogled vzela še državne lastnike Telekoma Slovenije, ki bi v najslabšem primeru lahko izgubili najmanj 70 odstotkov glasovalnih pravic v Telekomu.
Podobno kot v primerih Petrola, Save, Abanke, Zavarovalnice Triglav in novomeške Krke ATVP zdaj preverja sum, ali so državni lastniki Telekoma kršili prevzemno zakonodajo. Poleg Slovenske odškodninske in Kapitalske družbe so se pod drobnogledom agencije znašli Zavarovalnica Triglav, Luka Koper, Nova Kreditna banka Maribor, Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, Pozavarovalnica Sava in Aerodrom Ljubljana; te je glavni nadzornik kapitalskega trga včeraj pozval, naj se izrečejo o tem, ali so v Telekomu delovali usklajeno in ali so s tem kršili prevzemno zakonodajo. Še drugače: ali torej »obvladajo« določila zakona o prevzemih ali ne.
Bo agencija ukazala objavo prevzemov?
Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 07. 02. 2011 Stran: 3
Ljubljana, Kranj - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je pred tednom Aerodromu Ljubljana poslala dva poziva. V prvem zahteva, da se uprava izjasni, ali skupaj z Zavarovalnico Triglav, Slovensko odškodninsko družbo in Novo KBM kot delničarji Pozavarovalnice Sava delujejo usklajeno in bi morali dati prevzemno ponudbo. Z drugim pozivom pa ATVP pričakuje pojasnitev dejstev in okoliščin kar v zvezi z Aerodromom Ljubljana in lastniki, ki naj bi delovali usklajeno (Zavarovalnica Triglav, Sod, Kad, Republika Slovenija in Luka Koper) in bi prav tako morali dati prevzemno ponudbo. Sod je objavil tudi poziv agencije, da morajo skupaj z Republiko Slovenijo, Kadom in Aerodromom Ljubljana zaradi usklajenosti delovanja (vsi so v večinski lasti države) dati prevzemno ponudbo za delniško družbo Sava v skladu z določili zakona o prevzemih.







