Sava
Nova vezana trgovina med Gantarjem in državo?
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 06. 2012 Stran: 9
Kaj bodo KD Skladi od države dobili v zameno za opravljanje "umazanega dela" v Luki Koper?
Ljubljana - Če je prvi vladi Janeza Janše pri utrjevanju položajev v državnem gospodarstvu in prevzemanju vzvodov upravljanja v Merkurju, Petrolu, Delu in Savi pomagala KD Group Matjaža Gantarja, se zgodba morda ponavlja tudi v novem mandatu.
Potem ko so KD Skladi pred tednom dni skupaj z Mestno občino Koper, ki jo vodi Boris Popovič, dopolnili dnevni red skupščine Luke Koper z zahtevo za odpoklic štirih članov nadzornega sveta, je v neuradnih krogih mogoče slišati več razlag o morebitnih ozadjih za to odločitev. Poleg tega, da gre omenjena zahteva na roko državi, saj bi ji lahko prihranila zaplete z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) pri imenovanju novih nadzornikov, časovno namreč sovpada z več mesecev tlečimi kadrovskimi spremembami v upravi Luke. To so aktualni nadzorniki z Janezom Požarjem na čelu želeli zamenjati že sredi prejšnjega meseca, a jim je to preprečil minister za infrastrukturo in promet Zvonko Černač.
Kaj bodo KD Skladi dobili v zameno za Luko?
Male delničarje zbodli visoki prejemki lstrabenzovih vodilnih
Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 06. 2012 Stran: 9
Male delničarje zbodli visoki prejemki Istrabenzovih vodilnih Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) je po včerajšnji skupščini delničarjev koprskega Istrabenza opozoril, da je Rudi Grbec kot predsednik uprave imel lani za blizu 200 tisoč evrov bruto prejemkov ali za približno tretjino več kot predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik. Petrol je z 32,63 odstotka tudi največji delničar Istrabenza. Tudi predlog o nižjih mesečnih pavšalih - 900 evrov bruto za člane nadzornega sveta in 1350 evrov za predsednika - je imel "lepotno napako", da so ob tem ostale visoke sejnine iz leta 2003, ki predvidevajo kar 334 evrov neto sejnine na posameznega nadzornika ali 35 odstotkov več, kot na primer dobijo nadzorniki Krke, ki posluje zelo uspešno in v primerjavi z Istrabenzom tudi ni v prisilni poravnavi. Se je pa s šestih število nadzornikov Istrabenza znižalo na štiri, pri čemer so bili včeraj za šestletno mandatno obdobje na nasprotni predlog NFD Holdinga imenovani Janez Grošelj in Tamara Jerman (oba Petrol), Franci Strajnar (Sava) in Desa Katić (NFD Holding).
Istrabenzovi lastniki zamenjali nadzornike
Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 06. 2012 Stran: 9
Varčevanje Istrabenzovi nadzorniki lani za sejnine porabili 220.000 evrov, uprava za vse prejemke 346.000 evrov
Portorož - Istrabenz, d. d., ima od včerajšnje skupščine delničarjev samo štiri nadzornike iz vrst delničarjev in nič več iz vrst zaposlenih. To so Janez Grošelj (dosedanji predsednik), Tamara Jerman, Franci Strajnar (sicer član uprave Save, d. d.) in Desa Katic (finančnica NFD Holdinga).
Tako bodo vsaj nekoliko znižali stroške. Zahtevam malih delničarjev, da bi bili še varčnejši, večinski delničarji niso prisluhnili.
Koprski finančni holding ima 12 zaposlenih, od tega dva člana uprave. Leta 2011 je dvočlanska uprava za vse prejemke dobila 346.000 evrov (predsednik uprave Rudi Grbec 196.000). Devet nadzornikov pa je dobilo za 220.000 evrov prejemkov (celo za 22.471 evrov zavarovalnih premij). Sprememba statuta in zmanjšanje nadzornikov bosta sicer prihranila nekaj stroškov holdinga, saj je 566.000 evrov izdatkov za nadzornike in upravo tako majhne družbe po mnenju Rajka Stankoviča, predstavnika malih delničarjev, nesprejemljivo. Ta je opozoril, da ima Rudi Grbec precej višjo plačo kot Tomaž Berločnik, predsednik uprave v Petrolu, sicer največji lastnik Istrabenza. Grbec je na očitek odgovoril, da ima takšno pogodbo in da se mu zdijo prihodki primerni glede na tveganost funkcije ter da sam ne bo naredil nič, da bi spremenil pogodbo.
Šimonka namesto Petriča nadzornik Gorenjske banke
Medij: Finance Avtorji: M. W. Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 13. 06. 2012 Stran: 8
Delničarji Gorenjske banke (GB) - največ, skoraj 50 odstotkov, ima kranjska Sava, sledita pa Sparkasse in NKBM - so na včerajšnji skupščini potrdili nov sedemčlanski nadzorni svet. V prvotnem predlogu je bil med sedmerico predlagan direktor skupine Kolektor Stojan Petrič, a je namesto tega nadzornik postal prvi mož SIJ Tibor Šimonka. Poznavalci so se o utemeljenosti izvolitve Petriča za nadzornika GB spraševali iz dveh razlogov. Prvič, ker je že nadzornik treh družb, kar največ dopušča zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer družb Fond in FMR, po bazi AJPES pa je še vedno kljub odstopu vpisan tudi kot nadzornik NLB. Formalno bo s te funkcije »razrešen« šele na skupščini NLB 27. junija. Hkrati so se pojavile špekulacije, da je iz nadzornega sveta NLB odstopil le zaradi medijskega pritiska in razkritja njegove želje po prevzemu družbe Iskra Avtoelektrika. A tudi na imenovanje Šimonke namesto Petriča so mali delničarji MDS napovedali izpodbojno tožbo; sami so namesto Šimonke predlagali Simona Čadeža. Novi nadzorniki GB so ob Šimonki postali še štirje novinci: Milan Marinič, Primož Karpe, Matej Podlipnik in Stojan Žibert ter dva zdajšnja člana, Mojca Globočnik in Miha Resman, kije predsednik. Delničarji GB so za lani podelili razrešnico upravi Gorazda Trčka in nadzornemu svetu ter sklep, da se celotni bilančni dobiček s konca minulega leta - znašal je »le« 1,46 milijona evrov prenese v naslednja leta. V GB še trdijo, da banka ostaja med kapitalsko najbolj stabilnimi slovenskimi bankami.
Abanka v vpis novih delnic
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 06. 2012 Stran: 9
Dokapitalizacija Jože Lenič: Delniški kapital je najžlahtnejši
Ljubljana - Abanka bo predvidoma v teh dneh ATVP predložila prospekt za prodajo novih delnic, s katero želi dobiti do največ 50 milijonov evrov svežega kapitala. »Pričakujemo, da bo dokapitalizacija uspela,« je na tiskovni konferenci z Zavarovalnico Triglav poudaril šef Abanke Jože Lenič.
Abanka, ki je leto 2011 končala s 119 milijoni evrov izgube, je na nedavni skupščini dobila soglasje delničarjev za dokapitalizacijo, s katero želi priti do nujno potrebnega svežega kapitala. Med sedanjimi lastniki banke je trdno zavezo (v obliki soglasja NS za sodelovanje) za zdaj napovedala le Zavarovalnica Triglav (33-odstotna lastnica Abanke), drugi lastniki banke pa se o sodelovanju pri dokapitalizaciji formalno še niso izrekli.
»Delniški kapital je najžlahtnejši in najboljši. Veseli bomo, če bodo delničarji zaupali v banko in bo prva dokapitalizacija uspešna,« je včeraj poudaril Lenič.
Povezovanje z Gorenjsko banko še aktualno
Še vedno je na mizi tudi projekt povezovanja Abanke in Gorenjske banke, vendar bi ta potekal postopoma, je na včerajšnji skupni tiskovni konferenci pojasnil predsednik uprave Triglava Matjaž Rakovec.
Stečaj grozi še enemu finančnemu holdingu
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 06. 2012 Stran: 9
Maksima Invest Bodo banke privolile v poravnavo? - Zastavljeno je vse premoženje
Ljubljana - Predvidoma daniš bi lahko postalo znano, ali bo zaradi preteklega kreditiranja neuspešnega menedžerskega prevzema koprskega Istrabenza ter konsolidacij skupin Sava in NFD padla v stečaj tudi Maksima Invest, ki ima še približno 24.000 malih delničarjev.
Po razrešitvi Staneta Valanta z vrha holdinga NFD so si nadzorniki Maksime Invest vzeli še mesec dni časa za pogajanja z bankami upnicami o prostovoljni poravnavi. Pogajanja naj bi bila zdaj končana in vodstvo Maksime bo predvidoma danes ali v teh dneh nadzornikom poročalo o izidu pogajanj z bankami, smo izvedeli.
Če prostovoljni poravnavi ne bodo naklonjene vse banke upnice, bo šla Maksima Invest v stečaj, njeno premoženje pa bo končalo v rokah bank. S prostovoljno poravnavo se morajo namreč strinjati vse upnice, drugače kot pri prisilni poravnavi, kjer zadostuje soglasje 60-odstotkov upnikov. Maksima Invest je najpomembnejša lastnica holdinga NFD, pomembna lastnica kranjske Save in koprskega Istrabenza itn,, vendar je vse njeno premoženje zastavljeno pri bankah. To poenostavljeno pomeni, da bodo, v primeru stečaja, banke kot izločitvene upnice postale lastnice vseh naložb Maksime Invest, mali delničarji pa bodo najverjetneje ostali brez vsega premoženja.
Bo Sava glavna v NFD?
Hazabent po Novi KBM in NLB v Abanko
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 05. 2012 Stran: 10
Sprejeta možnost 50-milijonske dokapitalizacije Abanke in imenovani dodatni novi člani nadzornega sveta, med katerimi je najbolj presenetljivo ime Andrej Hazabent
Da so bili pogovori in dogovori med največjimi delničarji Abanke Vipa pred včerajšnjo skupščino delničarjev precej intenzivni, kaže tudi dokaj usklajeno glasovanje na sami skupščini, ki se je je udeležilo domala 84 odstotkov kapitala z glasovalno pravico, četudi Zavarovalnica Triglav, Sod, Hit in Telekom Slovenije s skupno 34,92 odstotka vseh delnic Abanke Vipa na skupščini še zaradi lanske odločbe ATVP niso imeli glasovalnih pravic. Po pričakovanjih so bili v devetčlanski nadzorni svet namesto Simona Zdolška, Uroša Rožiča, Janeza Bohoriča in Igorja Stebernaka, slednji kmalu po pridobitvi bančne licence prihaja v upravo Abanke Vipa, imenovani Andrej Andoljšek, član uprave kranjske Save, pa Andrej Slapar, član uprave Zavarovalnice Triglav, že prvotno je bila predlagana tudi upokojena bančnica Kristina Ana Dolenc, ki je bila nazadnje v NLB direktorica sektorja deviznega poslovanja, z nasprotnim predlogom, ki ga je na sami skupščini podal NFD, pa je bil v nadzorni svet Abanke imenovan še Andrej Hazabent, ki je bil v preteklosti že predsednik uprave Nove KBM in član uprave NLB, sedaj pa bo očitno skrbel za varen nadzor še v tretji največji slovenski banki.
Kako so prišli do cene sedem evrov
Hazabent iz NKBM v NLB, od tam v Abanko
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 05. 2012 Stran: 9
Ljubljana - Delničarji Abanke so včeraj njeni upravi prižgali zeleno luč za povečanje osnovnega kapitala s 30 na 59,9 milijona evrov. Prednostno pravico do vpisa novih delnic po sedem evrov bodo imeli obstoječi delničarji, morebitne preostale delnice pa bodo v drugem krogu ponudili v odkup javnosti.
Zoper predlagani sklep o povečanju osnovnega kapitala so se včeraj izrekli le mali delničarji, združeni pod okriljem društva MDS, ki so upravo banke že dan pred skupščino pozvali, naj ta predlog umakne z dnevnega reda. Načrtovani dokapitalizaciji ne nasprotujejo, pač pa ceni sedem evrov, po kateri naj bi delničarji vplačevali novoizdane delnice.
»To je dva evra manj, kot je bila delnica še pred kratkim vredna na borzi, hkrati predlagana cena pomeni le 22 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice banke ob koncu lanskega leta (31,80 evra). Tak predlog lahko zavrnemo,« je opozoril delničar §on§ Šešek in delničarje spomnil, da so še leta 2010 delnico banke vrednotili na 76 evrov oziroma na enainpolkratnik njene knjigovodske vrednosti. Še več, ko je bila leta 2009 aktualna združitev Abanke Vipe in Gorenjske banke, je družba Deloitte §v§tovanje ocenila stoodstotni lastniški delež banke na 370 do 410 milijonov evrov, je spomnil Šešek in opozoril, da ima očitno nekdo interes razvrednotiti premoženje delničarjev.
Mali delničarji v ofenzivi
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 05. 2012 Stran: 10
Abanka Proti predlogu za povečanje osnovnega kapitala
Ljubljana - Pri načrtovani dokapitalizaciji Abanke se zapleta; po predlogu uprave bi kapital tretje največje domače banke povečali za največ 50 milijonov, vendar so mali delničarji upravo banke včeraj pozvali, naj odločanje o povečanju osnovnega kapitala umakne z dnevnega reda današnje skupščine.
Prepričani so namreč, da bi se v primeru uresničitve predloga uprave zgodilo veliko razvrednotenje premoženja dosedanjih delničarjev kljub odprti prednostni pravici vplačila delnic obstoječim delničarjem.
»Ne nasprotujemo dokapitalizaciji, želimo pa, da se pri odločanju o dokapitalizaciji ne hiti,« je včeraj poudaril predsednik društva MDS Rajko Stankovič. Male delničarje moti zlasti predlagana nizka (emisijska) cena delnice, po kateri bi delničarji nove delnice vplačevali po ceni sedem evrov. To je dva evra manj, kot je bila delnica vredna pred objavo sklica skupščine 25. aprila (devet evrov), hkrati predlagana cena delnice pomeni le 22 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice po stanju na dan 31. decembra lani, so v svojem pozivu zapisali mali delničarji.
Na borzi zatišje pred viharjem?
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 05. 2012 Stran: 9
BORZNI TEDEN Na borzi zatišje pred viharjem?
Četudi osrednji indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) životari pri zgodovinsko najnižjih vrednostih, to je med 555 in 585 indeksnimi točkami, pa je dogajanje okrog slovenskih borznih podjetij videti kot zatišje pred viharjem. Vse bolj se govori, da naj bi Nova KBM svoj polovični lastniški delež v Zavarovalnici Maribor (ZM) za zagotovitev ustrezne kapitalske ustreznosti morala prodati drugemu največjemu lastniku mariborske zavarovalnice, to je Pozavarovalnici Sava. Ta je v Sloveniji že lastnica tudi poslovno vse bolj uspešne novomeške Zavarovalnice Tilia, pri naskoku na ZM (njen polovični delež je vreden vsaj 60 milijonov evrov) pa naj bi ji kapitalsko pomagala tudi EBRD.
Delnica Nove KBM je v četrtek dosegla novo zgodovinsko dno pri 2,35 evra, ko je bila celotna bančna skupina vredna vsega 92 milijonov evrov, a včeraj se je njena vrednost le popravila na vrednost prek 100 milijonov evrov, na 2,70 evra. Visoko nihajnost tečaja, med 120 in 140 evri, ima tudi delnica Mercatorja. Vztrajno pa se v Mercatorjevem lastništvu povečuje delež tujcev, ki je v maju porasel z 18,6 na 18,9 odstotka.
Po pisanju nekaterih medijev naj bi bilo relativno veliko zanimanja tudi za nakup največje slovenske zavarovalnice, Zavarovalnice Triglav, kjer se v tej povezavi omenjajo švicarski Swiss Re pa nemške Ergo oziroma Munich Re in Allianz, poljski PZU in francoska Axa. Delnica Triglava, ki je v tem tednu kotirala okrog vrednosti 12,5 evra, je za investitorje zanimiva tudi zavoljo relativno visokih dividend, saj uprava in nadzorni svet predlagata 0,55 evra bruto dividende na delnico, Mali delničarji Slovenije (MDS) pa z nasprotnim predlogom celo 1,3 evra. Višina bilančnega dobička (93,3 milijona evrov) omogoča izplačilo celo dobrih štirih evrov dividende na delnico, zanimivo pa je to, da je največji lastnik Triglava nihče drug kot Zpiz.







