Nova KBM

Zvonoma NKBM menda že zasegla premoženje

Medij: Delo Avtorji: A.V.B., Delo.si Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 11.03  
 
Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, sledil bo stečaj.
 
Maribor - Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke.
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila, poroča STA.
 
Potezo NKBM je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
 
Sodišče potrdilo začetek prisilne poravnave
 
Mariborsko sodišče je v petek potrdilo začetek postopka prisilne poravnave v obeh cerkvenih finančnih družbah. Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale.
 

 

 

Tako bo skušala NLB po pričakovanjih Dnevnika izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo Alpe Adria Bank 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit Banko Slovenija ter Raiffeisen Banko.
Holdinga imata zastavljeno vse svoje premoženje, poleg že omenjenih štirih naložb, ki jih je po pisanju Dnevnika zasegla NKBM, so to še deleži v Iskri Avtoelektriki, Abanki, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu itd.
 
Društvo malih delničarjev opozarja na kršenje dogovora
 
Na pisanje Dnevnika so se že odzvali v Društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS). Predsednik društva Rajko Stanković v odprtem pismu mariborskemu metropolitu Marjanu Turnšku ugotavlja, da se dogovori o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov ne spoštujejo.
 
Uradne objave o zaplembi s strani NKBM namreč ni bilo, društvu pa se sprašujejo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta šli družbi po poti Infond Holdinga in Centra Naložbe ter Maksime Holdinga.
 
Mariborski nadškofijski ekonom Lojze Cvikl je po Stankovićevih besedah še v začetku meseca MDS zagotavljal, da bo strateški investitor v kratkem dokapitaliziral cerkvene gospodarske družbe. Turnška v društvu zato prosijo, naj nemudoma vsem delničarjem obeh holdingov jasno sporoči, ali bo nadškofija do ponedeljka zagotovila vsaj 200 milijonov novega kapitala za reševanje obeh holdingov ali pa je vrgla puško v koruzo

 

NKBM naj bi že zasegla del premoženja Zvonov

Medij: 24ur.com Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 10:54
 
NKBM je v petek kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva. Šlo naj bi za 23,7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju.
 
Druga največja slovenska banka, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), ki je do holdingov Zvon Ena in Zvon Dva izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke.
 
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila.
 
Potezo NKBM je po ugibanjih časnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
 

NKBM Zvonoma zasegla premoženje

Medij: Finance Avtorji: Aleš Perčič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 10:30
 
Mariborska banka je kot prva upnica unovčila za skupaj 23,7 milijona evrov premoženja propadajočih družb Zvon Ena in Zvon Dva. MDS: Je od morale ostal le še M?
 
NKMB, ki je do Zvonov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva včeraj kot prva zasegla premoženje, piše Dnevnik. Če ji bodo sledile tudi druge banke, bosta cerkvena holdinga najverjetneje pristala v stečaju.
 
Mariborska banka je tako unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic Krke.
 
Bodo delnice prodali?
 
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je prodala naprej, bo znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka Zvonoma zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin , Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni , Beti Holding , Etol , Sava in drugih, ki sta ji jih družbi zastavili v zavarovanje posojil.
 
Kot smo že pisali v članku Cerkvena Zvona prosita: Odmislite 84 odstotkov svojih terjatev, načrta prestrukturiranja holdingov predvidevata, da se terjatve navadnih upnikov do konca leta 2015 poplačajo 16-odstotno (Zvon Ena) oziroma 15-odstotno (Zvon Dva).
 
MDS nadškofu Turnšku: Greste po poteh Šrota in Bavčarja?
 

Prvi zasegi premoženja propadlima Zvonoma

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 02. 04. 2011 Stran: 20  
 
Ljubljana - Sanaciji bankrotiranih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, na podlagi katerih bi jima banke in drugi upniki odpisali več kot 300 milijonov evrov dolgov, sta na vse bolj trhlih temeljih. NKBM, ki je do Zvonov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, jima je namreč včeraj kot prva zasegla premoženje, če ji bodo sledile tudi druge banke, pa bosta cerkvena holdinga najverjetneje pristala v stečaju.
 
Mariborska banka, ki jo vodi Matjaž Kovačič, je unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je prodala naprej, bo znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka Zvonoma zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta ji jih družbi zastavili v zavarovanje posojil.
 
Poteza, ki jo je najbrž izzval včerajšnji predlog prisilne poravnave, v kateri Zvona upnikom ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev, bo skoraj zagotovo sprožila domino efekt. Pričakovati je namreč, da bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja, tako kot v primeru Infonda Holdinga, pričele tudi druge banke.
 
Tako bo skušala NLB izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka Vipa slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit ter Raiffeisen.
 

 

 

Kot je znano, imata holdinga zastavljeno vse svoje premoženje, poleg že omenjenih štirih naložb, ki jih je zasegla NKBM, pa so to še deleži v Iskri Avtoelektriki, Abanki Vipi, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu, TKK Srpenici...
 
Ker je ravno na postopni prodaji omenjenih naložb in delnemu poplačilu bank temeljila sanacija Zvonov, s katero se Mariborski nadškofiji ne bi bilo treba odpovedati lastništvu oziroma bi do leta 2015 prišla do dveh razmeroma "zdravih" družb, bo množično unovčevanje s strani bank najverjetneje pokopalo vsakršne upe po uspešni sanaciji.
 
Kolikšne so "tržne" vrednosti teh naložb, je še prezgodaj govoriti, vendar sta Zvona že v načrta finančnega prestrukturiranja zapisala, da so bile finančne naložbe konec leta 2010 vredne slabih 340 milijonov evrov, če bi bil nad njima začet stečajni postopek, pa najmanj sto milijonov evrov manj. Za primerjavo, družbi imata za približno 680 milijonov evrov finančnih in poslovnih obveznosti.
 

 

Mercatorjeva uprava bi večinskega strateškega lastnika

Medij: Večer Avtorji: G. R.,Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 01. 04. 2011 Stran: 2

V pismu delničarjem Mercatorja se predsednik uprave zavzema za mednarodni postopek prodaje, in to večinskega paketa delnic najboljšega soseda. Odprte tudi druge možnosti reševanja največjih lastnikov Mercatorja

Škandalozni predlog sanacije cerkvenih Zvonov: upnikom bi odpisali 300 milijonov

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 04. 2011 Stran: 25

Ljubljana - Vodstvi holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki skušata bankrotirani družbi sanirati skozi prisilno poravnavo, sta navadnim upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, dala na izbiro: ali sprejmejo poplačilo pičlih 16 oziroma 15 odstotkov terjatev ali pa bodo njihove izgube v primeru stečaja še višje.

Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale. »Zasledovali bomo cilj zniževanja obresti za posojila s strani ločitvenih upnikov, dogovor o moratoriju na servisiranje dolga in reprogram posojil,« so kot enega glavnih ukrepov sanacije navedli v Zvonu Ena Holdingu.


Upnike bi poplačali z razprodajo naložb

Viri za poplačilo upnikov bi bili tudi dobički, ustvarjeni z upravljanjem naložb, vendar bi se jih poplačalo predvsem z odprodajo tako kratkoročnih kot dolgoročnih naložb. Katere bi prodali in kdaj, niso razkrili. »Navajanje predvidenih cen, po katerih bodo naložbe prodane, in rokov za prodajo, bi lahko omogočilo špekulacije s strani potencialnih kupcev, ki bi se zavedali dejstva, da družba do določenega dne mora prodati posamezno premoženje, s čimer bi bilo moč izsiljevati znižanje kupnine,« sta pojasnili obe družbi.

Zapiranje delniških knjig bi koristilo predvsem omrežjem

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 31. 03. 2011 Stran: 19

Načrt ministra za finance Franca Križaniča, da bi pred javnostjo zaprl delniške knjige, ki smo ga včeraj razkrili v Dnevniku, je naletel na val neodobravanja med številnimi gospodarstveniki, investitorji, ekonomisti in celo med vodstvi največjih slovenskih borznih družb.

»Zaprtje delniških knjig bi škodilo transparentnosti trga kapitala in koristilo tistim posameznikom, ki želijo iz različnih razlogov prikriti svoje lastništvo. Tisti, ki so pripravljali spremembo zakona, se očitno, ali ne zavedajo posledic ali pa so v ozadju skriti interesi,« je ocenil nekdanji minister za gospodarstvo in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Matej Lahovnik.

Križaničev predlog za zapiranje delniških knjig je kot nesprejemljivega označilo tudi Združenje novinarjev in publicistov, ki je vlado in državni zbor pozvalo, da predlog zavrne. »Javnost je ravno zaradi odprtih delniških knjig po zaslugi novinarjev v zadnjih letih izvedela za številne mahinacije z delnicami, za delniška parkirišča in tajkunizacijo nekaterih največjih slovenskih podjetij,« so sporočili iz združenja, kjer ocenjujejo, da bi zapiranje delniških knjig koristilo »tistim, ki želijo še naprej netransparentno koncentrirati kapital in skrivati lastništvo svojih delnic pred javnostjo«.

Podobno mnenje ima je tudi Lahovnik, ki sicer upa, da je šlo pri pripravi zakona le še za eno izmed nesmiselnih potez ministrstva za finance, saj je predlog v nasprotju z zavezami vlade za čim večjo transparentnost. »Pričakujem, da bo vlada ta zakon ustavila, če bo predlog zakona uspel priti skozi vladno proceduro, pa se je treba vprašati, ali je vlada padla pod vpliv določenih omrežij, ki si želijo skriti podatke o lastništvu,« je dodal.

»Ne vidim razloga, zakaj bi zaprli delniške knjige, zlasti ker so podatki o lastništvu javno dostopni pri vseh družbah z omejeno odgovornostjo,« je do predloga kritičen tudi odvetnik in donedavni direktor Urada za varstvo konkurence Jani Soršak, ki opozarja, da Slovenija ni edina država, ki bi imela javno razkrite delniške knjige.

Žugelj se pridružuje Križaniču

Med podporniki zapiranja delniških knjig pred javnostjo je zanimivo Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je v zadnjih letih številne nadzorne postopke izpeljala prav po razkritju delniških manipulacij v medijih. Kljub temu na ATVP pod vodstvom Damjana Žuglja pravijo, da lahko prav »javni dostop do podatkov iz centralnega registra pomeni nepotrebno in nepooblaščeno razkrivanje podatkov o fizičnih in pravnih osebah«. Po ocenah ATVP je delniška knjiga celo izgubila pomen, saj da imajo lahko nekateri posamezniki svoje deleže shranjene na fiduciarnih računih. Vsekakor pa je zaprtje delniških knjig tudi v ekonomskem interesu KDD. Kot smo razkrili včeraj, v predlogu za spremembo zakona sploh še ni določeno, koliko bi moral posamezni delničar plačati za izpis iz delniške knjige, saj bi ceno naknadno lahko v svojem pravilniku določil kar KDD.


»Kot največja slovenska delniška družba (po številu delničarjev, op.p.) ocenjujemo, da je obstoječ sistem, ki ne omejuje vpogleda v delniške knjige, dober, saj omogočavisoko stopnjo transparentnosti,« se strinja tudi član uprave Nove KBM Andrej Plos, za ohranitev javnih delniških knjig pa se zavzema tudi Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močneji (MDS).

Nova KBM lani povišala dobiček

Medij: Večer Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga Datum: 24. 03. 2011 Stran: 43

Nova KBM je imela lani 18,4 milijona evrov bruto dobička, dobiček skupaj z rezervacijami in oslabitvami pa je znašal 101 milijon evrov in je bil za sedem odstotkov večji kot leta 2009. Skupina je lani za odtenek povečala tudi bilančno vsoto in tržni delež v svojem osnovnem poslovanju. Koliko lanskega dobička bodo razdelili med delničarje, vodstvo banke ne navaja, del dobička pa so že razporedili.

ATVP blokirala državo v Petrolu

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 03. 2011 Stran: 9

Novi ukrepi Agencije za trg vrednostnih papirjev

Zaradi neobjave prevzemne ponudbe je ATVP lastnikom Petrola, ki presegajo prag, odvzela glasovalne pravice

Ljubljana - Potem ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi neobjave prevzemne ponudbe zamrznila glasovalne pravice države v Abanki, je včeraj z enako sankcijo kaznovala tudi lastnike ljubljanskega Petrola. Skupaj je zamrznila kar dobrih 29 odstotkov glasovalnih pravic države v Petrolu, ta ukrep pa bo veljal, dokler državni lastniški blok ne bo objavil prevzemne ponudbe za Petrol ali zmanjšal svojega deleža pod prevzemni prag v višini 25 odstotkov.


Podobno kot v primeru Abanke (v tej je agencija zamrznila glasovalne pravice države že konec januarja) so tudi pri Petrolu brez glasovalnih pravic ostali lastniki, ki jih glavni nadzornik kapitalskega trga povezuje z državo: Zavarovalnica Triglav, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba, Mobitel, Pozavarovalnica Triglav, KBM-Fineko in Aerodrom Ljubljana. Vseh sedem omenjenih družb bo brez glasovalnih pravic v Petrolu, vse dokler skupaj z Luko Koper, Novo Kreditno banko Maribor in DSU ne objavijo ponudbe za prevzem Petrola ali ne odtujijo delnic, tako da skupaj, ena ali več njih, ne bodo več presegale 25-odstotnega prevzemnega praga, lahko razberemo iz odločbe ATVP.

Država brez glasov v Petrolu

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 03. 2011 Stran: 24

Po Abanki Vipi je včeraj država ostala brez glasovalnih pravic tudi v nacionalnem trgovcu z naftnimi derivati Petrolu. Agencija za trg vrednostnih papirjev je namreč Kapitalski družbi, Slovenski odškodninski družbi, Skupini Triglav, Pozavarovalnici Sava, Skupini NKBM in Aerodromu Ljubljana vzela glasovalne pravice za njihov 29-odstotni delež v Petrolu. Poleg Abanke in Petrola ATVP zaradi suma kršitve zakona o prevzemih vodi postopek proti državnim družbam tudi v Krki, Telekomu, Savi, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana...

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.