Nova KBM
Zvonoma NKBM menda že zasegla premoženje
NKBM naj bi že zasegla del premoženja Zvonov
NKBM Zvonoma zasegla premoženje
Prvi zasegi premoženja propadlima Zvonoma
Mercatorjeva uprava bi večinskega strateškega lastnika
Medij: Večer Avtorji: G. R.,Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 01. 04. 2011 Stran: 2
V pismu delničarjem Mercatorja se predsednik uprave zavzema za mednarodni postopek prodaje, in to večinskega paketa delnic najboljšega soseda. Odprte tudi druge možnosti reševanja največjih lastnikov Mercatorja
Škandalozni predlog sanacije cerkvenih Zvonov: upnikom bi odpisali 300 milijonov
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 04. 2011 Stran: 25
Ljubljana - Vodstvi holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki skušata bankrotirani družbi sanirati skozi prisilno poravnavo, sta navadnim upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, dala na izbiro: ali sprejmejo poplačilo pičlih 16 oziroma 15 odstotkov terjatev ali pa bodo njihove izgube v primeru stečaja še višje.
Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale. »Zasledovali bomo cilj zniževanja obresti za posojila s strani ločitvenih upnikov, dogovor o moratoriju na servisiranje dolga in reprogram posojil,« so kot enega glavnih ukrepov sanacije navedli v Zvonu Ena Holdingu.
Upnike bi poplačali z razprodajo naložb
Viri za poplačilo upnikov bi bili tudi dobički, ustvarjeni z upravljanjem naložb, vendar bi se jih poplačalo predvsem z odprodajo tako kratkoročnih kot dolgoročnih naložb. Katere bi prodali in kdaj, niso razkrili. »Navajanje predvidenih cen, po katerih bodo naložbe prodane, in rokov za prodajo, bi lahko omogočilo špekulacije s strani potencialnih kupcev, ki bi se zavedali dejstva, da družba do določenega dne mora prodati posamezno premoženje, s čimer bi bilo moč izsiljevati znižanje kupnine,« sta pojasnili obe družbi.
Zapiranje delniških knjig bi koristilo predvsem omrežjem
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 31. 03. 2011 Stran: 19
Načrt ministra za finance Franca Križaniča, da bi pred javnostjo zaprl delniške knjige, ki smo ga včeraj razkrili v Dnevniku, je naletel na val neodobravanja med številnimi gospodarstveniki, investitorji, ekonomisti in celo med vodstvi največjih slovenskih borznih družb.
»Zaprtje delniških knjig bi škodilo transparentnosti trga kapitala in koristilo tistim posameznikom, ki želijo iz različnih razlogov prikriti svoje lastništvo. Tisti, ki so pripravljali spremembo zakona, se očitno, ali ne zavedajo posledic ali pa so v ozadju skriti interesi,« je ocenil nekdanji minister za gospodarstvo in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Matej Lahovnik.
Križaničev predlog za zapiranje delniških knjig je kot nesprejemljivega označilo tudi Združenje novinarjev in publicistov, ki je vlado in državni zbor pozvalo, da predlog zavrne. »Javnost je ravno zaradi odprtih delniških knjig po zaslugi novinarjev v zadnjih letih izvedela za številne mahinacije z delnicami, za delniška parkirišča in tajkunizacijo nekaterih največjih slovenskih podjetij,« so sporočili iz združenja, kjer ocenjujejo, da bi zapiranje delniških knjig koristilo »tistim, ki želijo še naprej netransparentno koncentrirati kapital in skrivati lastništvo svojih delnic pred javnostjo«.
Podobno mnenje ima je tudi Lahovnik, ki sicer upa, da je šlo pri pripravi zakona le še za eno izmed nesmiselnih potez ministrstva za finance, saj je predlog v nasprotju z zavezami vlade za čim večjo transparentnost. »Pričakujem, da bo vlada ta zakon ustavila, če bo predlog zakona uspel priti skozi vladno proceduro, pa se je treba vprašati, ali je vlada padla pod vpliv določenih omrežij, ki si želijo skriti podatke o lastništvu,« je dodal.
»Ne vidim razloga, zakaj bi zaprli delniške knjige, zlasti ker so podatki o lastništvu javno dostopni pri vseh družbah z omejeno odgovornostjo,« je do predloga kritičen tudi odvetnik in donedavni direktor Urada za varstvo konkurence Jani Soršak, ki opozarja, da Slovenija ni edina država, ki bi imela javno razkrite delniške knjige.
Žugelj se pridružuje Križaniču
Med podporniki zapiranja delniških knjig pred javnostjo je zanimivo Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je v zadnjih letih številne nadzorne postopke izpeljala prav po razkritju delniških manipulacij v medijih. Kljub temu na ATVP pod vodstvom Damjana Žuglja pravijo, da lahko prav »javni dostop do podatkov iz centralnega registra pomeni nepotrebno in nepooblaščeno razkrivanje podatkov o fizičnih in pravnih osebah«. Po ocenah ATVP je delniška knjiga celo izgubila pomen, saj da imajo lahko nekateri posamezniki svoje deleže shranjene na fiduciarnih računih. Vsekakor pa je zaprtje delniških knjig tudi v ekonomskem interesu KDD. Kot smo razkrili včeraj, v predlogu za spremembo zakona sploh še ni določeno, koliko bi moral posamezni delničar plačati za izpis iz delniške knjige, saj bi ceno naknadno lahko v svojem pravilniku določil kar KDD.
»Kot največja slovenska delniška družba (po številu delničarjev, op.p.) ocenjujemo, da je obstoječ sistem, ki ne omejuje vpogleda v delniške knjige, dober, saj omogočavisoko stopnjo transparentnosti,« se strinja tudi član uprave Nove KBM Andrej Plos, za ohranitev javnih delniških knjig pa se zavzema tudi Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močneji (MDS).
Nova KBM lani povišala dobiček
Medij: Večer Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga Datum: 24. 03. 2011 Stran: 43
Nova KBM je imela lani 18,4 milijona evrov bruto dobička, dobiček skupaj z rezervacijami in oslabitvami pa je znašal 101 milijon evrov in je bil za sedem odstotkov večji kot leta 2009. Skupina je lani za odtenek povečala tudi bilančno vsoto in tržni delež v svojem osnovnem poslovanju. Koliko lanskega dobička bodo razdelili med delničarje, vodstvo banke ne navaja, del dobička pa so že razporedili.
ATVP blokirala državo v Petrolu
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 03. 2011 Stran: 9
Novi ukrepi Agencije za trg vrednostnih papirjev
Zaradi neobjave prevzemne ponudbe je ATVP lastnikom Petrola, ki presegajo prag, odvzela glasovalne pravice
Ljubljana - Potem ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi neobjave prevzemne ponudbe zamrznila glasovalne pravice države v Abanki, je včeraj z enako sankcijo kaznovala tudi lastnike ljubljanskega Petrola. Skupaj je zamrznila kar dobrih 29 odstotkov glasovalnih pravic države v Petrolu, ta ukrep pa bo veljal, dokler državni lastniški blok ne bo objavil prevzemne ponudbe za Petrol ali zmanjšal svojega deleža pod prevzemni prag v višini 25 odstotkov.
Podobno kot v primeru Abanke (v tej je agencija zamrznila glasovalne pravice države že konec januarja) so tudi pri Petrolu brez glasovalnih pravic ostali lastniki, ki jih glavni nadzornik kapitalskega trga povezuje z državo: Zavarovalnica Triglav, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba, Mobitel, Pozavarovalnica Triglav, KBM-Fineko in Aerodrom Ljubljana. Vseh sedem omenjenih družb bo brez glasovalnih pravic v Petrolu, vse dokler skupaj z Luko Koper, Novo Kreditno banko Maribor in DSU ne objavijo ponudbe za prevzem Petrola ali ne odtujijo delnic, tako da skupaj, ena ali več njih, ne bodo več presegale 25-odstotnega prevzemnega praga, lahko razberemo iz odločbe ATVP.
Država brez glasov v Petrolu
Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 03. 2011 Stran: 24
Po Abanki Vipi je včeraj država ostala brez glasovalnih pravic tudi v nacionalnem trgovcu z naftnimi derivati Petrolu. Agencija za trg vrednostnih papirjev je namreč Kapitalski družbi, Slovenski odškodninski družbi, Skupini Triglav, Pozavarovalnici Sava, Skupini NKBM in Aerodromu Ljubljana vzela glasovalne pravice za njihov 29-odstotni delež v Petrolu. Poleg Abanke in Petrola ATVP zaradi suma kršitve zakona o prevzemih vodi postopek proti državnim družbam tudi v Krki, Telekomu, Savi, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana...







