Nova KBM

Nadškof Turnšek: Za zdaj neuspešni pri iskanju strateškega partnerja

Medij: STA Avtorji: gm/arh Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 04. 2011 Stran: splet 12.23

Maribor, 7. aprila (STA) - V iskanje rešitev in možnosti dokapitalizacije smo vložili vso razpoložljivo moč, žal pa do tega trenutka še nismo uspeli dokončno najti strateškega partnerja, čeprav so v teku intenzivni pogovori, je v odgovoru na pismo društva Mali delničarji v zvezi z reševanjem finančne zagate cerkvenih družb zapisal mariborski nadškof Marjan Turnšek.

Kot je ob tem še zapisal, se tudi sam zavzema za pravočasno in korektno obveščanje o dogajanju, a hkrati dodal, da niti sam niti nadškofijska gospodarska uprava nista neposredno povezana z dogajanjem v obeh holdingih, torej Zvonu Ena in Zvona Dva, ki sta oba v postopku prisilne poravnave. Oba imata namreč po njegovem svoje vodstvene organe, ki so odgovorni tako za iskanje rešitev kot tudi za obveščanje javnosti.

"Ko bodo pogovori končani in ko bo znano, ali bodo obrodili sadove ter bodo sredstva za dokapitalizacijo zagotovljena, vas bomo o tem ustrezno obvestili," je obljubil Turnšek in dodal, da si sami iskreno prizadevajo za čim hitrejšo pozitivno rešitev, vendar pa vse ni odvisno od njih. Kot je še dodal, se zavedajo, da lahko vsako enostransko dejanje upnikov za seboj potegne plaz, ki ga je težko ustaviti.

S tem se je Turnšek odzval na sobotno pismo malih delničarjev, ki so izrazili ogorčenje, da so kljub dogovoru o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov za petkovo zaplembo dela premoženja obeh Zvonov s strani NKBM izvedeli iz medijev.

Turnšek: Trudimo se, a ni vse odvisno od nas

Medij: Večer Avtorji: V. A. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 04. 2011 Stran: 10

Mariborski nadškof odpisal zaskrbljenim malim delničarjem plačilno nesposobnih Zvonov

Ni preprosto iskati rešitve za dokapitalizacijo, "v to smo vložili vso razpoložljivo moč, na žalost pa do tega trenutka še nismo uspeli dokončno najti strateškega partnerja, čeprav so v teku intenzivni pogovori," je novi, sanacijski tako rekoč, mariborski nadškof in metropolit Marjan Turnšek tik pred današnjo peto obletnico ustanovitve novih škofij na zemljevidu tukajšnje Katoliške cerkve in dviga Maribora v nadškonjo odpisal na odprto pismo društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši.

Interes in iskreni namen nadškofije, piše nadškof, je, da se čimprej najde pozitivna rešitev, "žal pa v tem trenutku ni vse odvisno od nas". Vsako enostransko dejanje upnikov lahko za seboj potegne plaz, ki ga je težko ustaviti, se Turnšek odziva na očitne poskuse bank, vsaj NKBM, da z nasedle ladje mariborskih cerkvenih financ (ki so jo dolgo radodarno kreditirale) rešijo, kolikor je mogoče svojih terjatev. Po drugi strani prvi mož mariborske krajevne Cerkve, ki je za bančno "zaplembo" delnic podjetij v portfelju Zvonov izvedel iz medijev, pravi, da niti gospodarska uprava mariborske nadškofije niti nadškof nista neposredno povezana z dogajanjem v finančnih holdingih Zvon Ena in Zvon Dva, to - in ustrezno obveščanje - da je najprej odgovornost vodstva Zvonov.

Koalicija rešuje državne lastnike

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Pavlin Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 04. 2011 Stran: 9

Avtentična razlaga zakona o prevzemih

Agencija bo zahtevala ustavno presojo in uporabila vse možnosti, tudi pred evropsko komisijo, da se avtentična razlaga ne uporabi - Določba o zamrznitvi glasovalnih pravic prenesena iz evropske direktive

Ljubljana - Odbor DZ za gospodarstvo je na včerajšnji seji po burni razpravi sprejel predlog štirih poslancev, ki ga je podprlo tudi ministrstvo za gospodarstvo, za sprejem avtentične razlage zakona o prevzemih. So se pa poslanci zavzeli za to, da bi do seje v državnem zboru našli bolj primerno rešitev za zaščito interesov države in njene lastnine. Izpostavili so tudi, da je treba čim prej spremeniti zakon o prevzemih, ker ima preveč lukenj.


Poslanci so obravnavali avtentično razlago 75. člena in 63. člena zakona o prevzemih. Potreba po razlagi je nastala potem, ko je v zadnjih mesecih Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) proti državnim lastnikom v nekaterih podjetjih začela postopke zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje. V dveh primerih je državnim delničarjem že odvzela glasovalne pravice. Zakon namreč dopušča, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag (zatečeno stanje), ni treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo niti za eno delnico. Nekateri državni lastniki pa so to storili in nastal je problem.

Svež denar ali prodaja

Medij: Žurnal24 Avtorji: Basle Andreja,Jug David Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Denar Datum: 06. 04. 2011 Stran: 10

Banka Slovenije. 250-milijonska dokapitalizacija za NLB ne bo dovolj. Vroče tudi okrog strategije v NKBM.

NLB. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec ne izključuje možnosti, da bi bilo treba našo največjo banko letos še enkrat dokapitalizirati. Na vprašanje o morebitni odgovornosti največjega lastnika, torej države, za razmere v NLB, pa je diplomatsko odgovoril: "Zadnja dogajanja so jasno pokazala, da banka ni imela ustrezne uprave ali ustreznega nadzora. Uprave oziroma nadzorne svete pa so imenovali lastniki."

NKBM potrebuje svež denar

"Mi dokapitalizacijo NKBM podpiramo," je bil včeraj odločen Kranjec. Stališča agencije za upravljanje kapitalskih naložb, da bo uprava mariborske banke z dokapitalizacijo znižala vrednost premoženja obstoječih delničarjev, ni želel neposredno komentirati, je pa pripomnil: "Večji kapital je zagotovilo za večje donose, ti pa določajo vrednost delnic."

Zmedeni signali agencije

Kdo bolje šahira

Medij: Večer Avtorji: V. A.,Čokl Vanessa,I. F. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 04. 2011 Stran: 9

Banke upnice bodo prednostne pravice pri terjatvah do obeh Zvonov uveljavile, in to brez velike sentimental nosti, pravi ekonomist dr. Bogomir Kovač o reševanju z nasedle ladje mariborskih cerkvenih financ. V Zvonih tišina, v nadškofiji, ki soji pisali mali delničarji, pa do konca tedna obljubljajo "konkretno možno rešitev"


"Izvedeli smo, da je iz NKBM prišlo do prve zaplembe premoženja cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva. Omenjena banka naj bi bila unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe 4 odstotke Cinkarne Celje, dobra 2 odstotka Petrola in za 75.400 delnic Krke ... Zato se sprašujemo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta oba holdinga šla po poti Šrotovih holdingov Infond in Center Naložbe in Bavčarjevega holdinga Maksima?" piše v odprtem pismu mariborskemu nadškofu in metropolitu Marjanu Turnšku predsednik društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stankovič. Prek nadškofijskega Gospodarstva Rastje mariborska nadškofija večinska lastnica Zvona Ena, neposredno ali posredno je zvezana z obema od začetka letošnjega leta plačilno nesposobnima holdingoma. Finančno nasedla mariborska Cerkev skuša po investicijskem megalomanstvu, podprtem z radodarnimi bančnimi krediti v letih gospodarske rasti, rešiti, kar je mogoče. Med obljubami, ki so jih dali v nadškofiji, ko je finančno počilo, je bila zelo visoko skrb za male delničarje, ki so v tej zgodbi slej ko prej, ker so verjeli, da bo Cerkev na njihovo premoženje skrbno pazila.

Bo kaj ostalo faranom?

AUKN stopnjuje pritisk na Kovačiča

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 04. 2011 Stran: 9

Dokapitalizacija NKBM

Sedanji delničarji bodo imeli prednostno pravico do vpisa ponujenih delnic, sorazmernega številu delnic, ki so jih imeli v lasti na včerajšnji dan - Dagmar Komar ostro proti upravi in nadzornikom NKBM

Maribor - Medtem ko so včeraj na straneh Ljubljanske borze objavili prospekt za dokapitalizacijo NKBM, je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) poskrbela za dodaten pritisk na upravo NKBM, člane nadzornega sveta in potencialne investitorje. V javnem pismu so zapisali, da je ponujena cena za novoizdane delnice, med osem in 10,50 evra, prenizka in »ne odraža poštene tržne vrednosti za celotno bančno skupino NKBM«. Predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič, ki je včeraj v Varšavi začel predstavitve banke potencialnim investitorjem, se je na zaplet odzval zelo zadržano.


»Pismo težko komentiram, ker ga ne poznam,« je v telefonskem pogovoru dejal Matjaž Kovačič. Na informacijo, da jim AUKN med drugim očita prenizko ponujeno ceno delnice, pa je odgovoril le: »To pomeni, da bo interesa za delnice veliko.« Sicer pa vodstvo banke ravnanja lastnikov ne more komentirati, je dodal.

Žugljevi postopki proti državi bodo koristili privatizacijskim mogotcem in skritim lastnikom

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 04. 2011 Stran: 21

Ljubljana - Postopki, ki jih je proti državi in državnim podjetjem v zadnjih tednih uvedel direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (AT-VP) Damjan Žugelj, bodo koristili predvsem nekaterim poslovnim omrežjem, ki bodo imela na letošnjih skupščinah glavno besedo in odločilen glas. Ker so država in državna podjetja ostala brez glasov v Petrolu in Abanki in ker jim podoben ukrep grozi tudi v Zavarovalnici Triglav, Krki, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana, Savi, Telekomu Slovenije in Novi KBM, letos ni mogoče izključiti več menjav nadzornih svetov, nepredvidenih odločitev pri izplačilu dividend, dokapitalizacijah, nakupih lastnih delnic in statutarnih spremembah.

Analiza lastništva družb, pri katerih Žugelj državi grozi z odvzemom glasovalnih pravic (oziroma jih je že odvzel), namreč nakazuje, da utegnejo imeti največ koristi od postopkov ATVP predvsem privatizacijski mogotci oziroma poslovno omrežje NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, družbe blizu belokranjskega poslovneža Darija Južne, Skupina KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja in Sava ter v primeru Krke ter Nove KBM vlagatelji, ki imajo svoje lastništvo na fiduciamih računih tujih bank oziroma bodo v lastništvo vstopili šele prek dokapitalizacije.

Sprememba razmerij moči

Država se ne strinja s ceno

Medij: Žurnal24 Avtorji: D. J. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Denar Datum: 05. 04. 2011 Stran: 12

Dokapitalizacija NKBM

Delnice. V naslednjih dneh bo na voljo nekaj več kot 13 milijonov novih delnic NKBM v vrednosti med 8 in 10,50 evra. Največji delničarji (država, Kad in Sod) pri dokapitalizaciji najverjetneje ne bodo sodelovali, saj agencija za upravljanje kapitalskih naložb dokapitalizaciji nasprotuje. Delež države v NKBM se bo zato zmanjšal na tretjino. Agencija dokapitalizacijo po tej ceni označuje kot nedopustno zmanjšanje vrednosti premoženja za obstoječe delničarje, tako za državo kot male delničarje. O d vlade pa pričakuje jasno stališče glede postopka.

Zvon holdinga: Je NKBM potegnil ročno zavoro?

Medij: MMC RTV SLO Avtorji: MMC RTV SLO, STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 17:42
 
Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) naj bi v petek kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon ena in Zvon dva. Šlo naj bi za 23,7 milijona evrov.
 
Če bodo NKBM-u sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke.
 
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v prihodnjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila.
 
Prisilna (akcijska) poravnava?

Potezo NKBM-a je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon ena in Zvon dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
 
Mariborsko sodišče je v petek potrdilo začetek postopka prisilne poravnave v obeh cerkvenih finančnih družbah. Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najpozneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale.
 
Bodo domine padle?
 


Tako bo skušal NLB po pričakovanjih Dnevnika izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo Alpe Adria Bank 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit banko Slovenija ter Raiffeisen banko.

Zasegli premoženje Zvonoma

Medij: Žurnal24 Avtorji: I.H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 13:08
 
Mariborska banka kot prva upnica unovčila za skupaj 23,7 milijona evrov premoženja propadajočih družb Zvon Ena in Zvon Dva Holding.
 
 

NKBM, ki je do Zvonov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je družbama Zvon Ena in Zvon Dva Holding včeraj kot prva zasegla premoženje, piše današnji Dnevnik. Če ji bodo sledile tudi druge banke, je najverjetnejši scenarij za cerkvena holdinga stečaj.

Banka je po poročanju časnika unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic Krke.

V Društvu - Malih delničarjev – Skupaj smo močnejši (MDS) ugotavljajo, da organi nadzora tako v T-2, ki je v lasti Zvonov, kot v Zvonu Ena niso opravili svojega dela. "Ali gredo Cerkveni Zvonovi po poti tajkunov," se sprašujejo. "Vse kaže, da bo 65 tisoč delničarjev ostalo brez premoženja, Nova KBM pa je zabila prvi žebelj v krsto."

Pišejo tudi o Milanu Krambergerju,ki od T-2 terja 3,5 milijona evrov. "Ni nam jasno, kako je lahko v tako kratkem času zaslužil takšno vsoto denarja, ob tem pa še postal skoraj 0,5-odstotni lastnik podjetja," se sprašujejo in poudarjajo, da bodo ceno za to plačali delničarji.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.