Nova KBM
Colarič: Preučujemo možnost vzporedne kotacije v tujini
Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 04. 2011 Stran: 28
Ljubljana - »S ceno delnice Krke nikakor nisem zadovoljen, saj je po mojem mnenju prenizka. V Krki zato razmišljamo o vzporedni kotaciji na eni od tujih borz, s čimer bi se izboljšala tudi likvidnost, cena delnice pa bi se oblikovala na realnih nivojih,« je včeraj na dnevih slovenskega kapitalskega trga razkril predsednik uprave Krke Jože Colarič. Na kateri od tujih borz bi kotirala Krka, Colarič včeraj še ni znal pojasniti, saj bodo končno odločitev po njegovih besedah sprejeli šele v naslednjih mesecih.
Kot smo že poročali, vse več slovenskih družb preučuje možnost vzporedne kotacije na kateri od tujih borz, saj nelikvidnost slovenskega trga kapitala upravam onemogoča tudi načrte za do kapitalizacijo, negativen vpliv pa ima tudi na samo vrednost družb. Medtem ko so letos tečaji na razvitih trgih kapitala pridobili že več kot pet odstotkov vrednosti, kapitalski trgi držav nekdanje Jugoslavije pa izkazujejo tudi več kot desetodstotno rast, se Ljubljanska borza ne more izviti iz padajočega trenda. Indeks najlikvidnejših delnic na Ljubljanski borzi SBI TOP je namreč letos izgubil že skoraj 1 1 odstotkovvrednosti, kar ga po donosu uvršča celo pod japonski indeks Nikkei.
Dogovorna ekonomija za NKBM
Medij: Reporter Avtorji: Glucks Nenad Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 22. 04. 2011 Stran: 38
Dokapitalizacija tretje največje slovenske banke Nove kreditne banke Maribor (NKBM) s slabimi desetimi odstotki tržnega deleža, je z zdrahami med SD in Zares znova pokazala, da srž slovenskega bančništva niso finance, temveč politika. Republika Slovenija ima v NKBM 41,5-odstotni delež, skupaj z državnima Kapitalsko družbo (KAD) in Slovensko odškodninsko družbo (SOD) pa še 9,6 odstotka (vsaka po 4,8 odstotka), torej večinski delež 51 odstotkov. Zaradi povečevanja kapitalske ustreznosti (o nujnosti tega je govoril tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec), so se pri banki odločili za dokapitalizacijo v višini 104 milijone evrov. Zaplet je seveda nastal, ker se je država (beri premier Borut Pahor in minister za finance Franc Križanič) odločila ostati večinski lastnik NKBM, čeprav nima denarja za dokapitalizacijo oziroma se je že izčrpala z vložkom 243 milijonov evrov za dokapitalizacijo največje državne banke NLB. V reševanje problema, kje najti potrebnih 52 mio evrov za dokapitalizacijo, s čimer bi država ohranila večinski delež, se je vključila Dagmar Komar, predsednica uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), in s prenosom prednostne pravice za nakup delnic NKBM naročila trem državnim družbam (energetskima Elesu in Gen energiji ter Pošti Slovenije) vplačilo skupaj 47 mio evrov, KAD pa je vplačal v sorazmerju s svojim deležem okoli pet milijonov evrov.
Za ogled celotnega članka kliknite tukaj.
Vse manj razlogov za prodajo Mercatorja Agrokorju, ki mu je padla boniteta
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna, Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 04. 2011 Stran: 26
Ljubljana - Nadzorniki Pivovarne Laško bodo predvidoma v torek sprejeli odločitev, ali bodo hrvaškemu Agrokorju prodali 23-odstotni delež Mercatorja. Do takrat bo jasno tudi, ali so sporazum o skupni prodaji Mercatorja v novem, mednarodnem prodajnem postopku podpisali lastniki, ki imajo skupaj s Pivovarno Laško več kot 50odstotni lastniški delež Mercatorja. Če bo skupaj z Laščani oblikovan večinski paket, bi to moral biti za pivovarno odločilen argument, da ustavi pogovore z Agrokorjem in se pridruži prodajnemu konzorciju, ki bo v prihodnjih mesecih iskal bolj sprejemljivega lastnika Mercatorja od Agrokorja. Ob tem pa bi morali uprava in nadzorniki Laškega tehtati predvsem nekajdesetmilijonsko škodo, ki bi jo na poslovanje družb iz Skupine Pivovarna Laško imel zaradi lastne proizvodnje brezalkoholnih pijač vstop Agrokorja v Mercator.
Za zdaj samo Unicredit zavrnil skupno prodajo
Mercatorja Nova Ljubljanska banka, ki je med bankami z 10,7-odstotnim deležem največja lastnica Mercatorja in sočasno tudi največja lastnica Pivovarne Laško, je včeraj na večje lastnike Mercatorja naslovila predlog prodajnega sporazuma. Za zdaj je samo Unicredit (8-odstotni delež) sporočila, da prodajnega sporazuma ne bo podpisala, kar ne preseneča glede na to, da je skupina Unicredit glavna organizatorka financiranja morebitnega prevzema Mercatorja s strani Agrokorja. Gorenjska banka (3,8-odstotka), Abanka (2,75-odstotka) in Banka Celje (0,89odstotka) so načelni pristanek že dale, sodelovanje napoveduje tudi Hypo banka (2,01-odstotka), medtem ko se lahko NKBM (5,24- odstotka) prodaji priključi šele po koncu svojega dokapitalizacijskega postopka. Poleg tega so k skupni prodaji povabili tudi nekatere druge delničarje, na primer Rodič M&B trgovina (3,38-odstotka) in družbe okoli NFD (1,98-odstotka). Skupni prodajni sporazum je včeraj podprlo tudi evropsko združenje malih delničarjev.
Država (še) ne da NKB
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 21. 04. 2011 Stran: 5
ODMEV
Kako neresno je izpadel Matjaž Kovačič, prvi mož NKBM, v očeh tujih investitorjev, ki jim je minule mesece ponujal naložbo v delnice NKBM, povrhu pa še za sedanje krizne čase po zelo ugodni ceni, ve samo on. Očitno sta se v širni Evropi močno osmešila tako on kot tudi slovenska država. Kako bi drugače razumeli njegov medijski molk, v katerega se je zavil, odkar je državna agencija, ki naj bi upravljala naložbe države, dosegla, da bodo tri državna podjetja kupila delnice NKBM, do katerih ima predkupno pravico država. Pa četudi se je zaradi tega zgodil še en ženski ravs v vrhu slovenske politike. Nič ne bi bilo narobe s tem, če bi se država tako odločila že pred začetkom javne ponudbe, ko bi vodstvo NKBM kot tudi tuji investitorji vedeli, na kolikšen delež delnic lahko računajo. Verjetno bi bila v tem primem tudi cena delnice drugačna.
Kvota glasov za prisilno poravnavo menda dosežena
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 04. 2011 Stran: 9
Mersteel pred glasovanjem o prisilni poravnavi
Marca je Mersteel z brutp razliko v ceni že pokril stroške tekočega poslovanja Končno bodo lahko črpali posojilo Gorenjske banke v višini treh milijonov evrov
Ljubljana - Mersteel, Merkurjeva metalurška divizija, ki je prav tako kot matična družba v prisilni poravnavi, je marca poslovanje končal bolje, kot predvideva načrt finančnega prestrukturiranja. Kot je mogoče razbrati iz rednega mesečnega poročila dolžnika, je družba tik pred začetkom glasovanja o prisilni poravnavi na račun starih bremen mesec sklenila v rdečem, vendar je bila skupna trimesečna izguba iz poslovanja nižja, kot bi bila po omenjenem programu, upoštevaje finančne odhodke, paje v mejah pričakovanj.
Mersteel je marca ustvaril za okoli 3,1 milijona evrov prihodkov od prodaje. V. tem mesecu je prvič od začetka prisilne poravnave z bruto razliko v ceni pokril vse stroške iz tekočega poslovanja. Upoštevaje poslovne odhodke zaradi razvrednotenja zalog, ki se slabo obračajo, na čisto iztržljivo vrednost (140.000 evrov), pa je bil končni izid poslovanja negativen (v višini 90.000 evrov). Rezultat so dodatno znižali odhodki iz financiranja, v katerih so bile poleg obresti slabitve terjatev, pri katerih je možnost za poplačilo nižja. Zato je bilo marca pod črto za dobrih 300.000 evrov izgube.
Danilo Toplek po skoraj 27 letih odstopil z vrha Taluma
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 04. 2011 Stran: 22
Ljubljana - Po skoraj 27 letih vodenja Taluma je včeraj Danilo Toplek nepreklicno odstopil z mesta direktorja družbe, nadzorniki pa so namesto njega na čelo družbe imenovali Marka Drobnica, dosedanjega pomočnika direktorja.
»V Talumu že skoraj leto dni in pol izvajamo organizacijske spremembe, ki vključujejo tudi kadrovsko reorganizacijo. V Talumu smo vzgojili vrsto odličnih mladih kadrov, ki so sposobni voditi družbo. Eden od teh kadrov je tudi Drobnič, ki je v kolektivu dobro sprejet in je tudi vodil postopek reorganizacije,« nam je včeraj povedal Toplek in dodal, da je zadovoljen, da so nadzorniki podprli njegovo odločitev. Toplek v Talumu ostaja kot pomočnik direktorja, samostojno pa bo odgovoren za nekatera področja.
Po objavi odstopa so se včeraj že pojavila ugibanja, ali ta odločitev ni povezana z ravnanjem države pri dokapitalizaciji Nove KBM, v kateri je Toplek predsednik nadzornega sveta. Spomnimo namreč, da je agencija za upravljanje kapitalskih naložb države pod vodstvom Dagmar Komar sprva želela celo preprečiti dokapitalizacijo, nato pa tik pred iztekom roka za vplačilo delnic prisilila nekatera državna podjetja k sodelovanju. »Zame je dokapitalizacija NKBM velik uspeh, z njo pa smo dokazali, da smo sposobni kapital poiskati tudi v tujini. Zaradi tega je zdaj NKBM kapitalsko močnejša in izpolnjuje vse zahteve regulatorja,« na te špekulacije odgovarja Toplek.
SBI TOP začel teden z 0,89-odstotnim padcem
Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni dan Datum: 19. 04. 2011 Stran: 12
Nov teden se je na Ljubljanski borzi začel z negativnim predznakom, indeks blue chipov SBI TOP je izgubil skoraj odstotek vrednosti. Med pomembnejšimi so se podražile edino delnice NKBM, za katere je treba odšteti 41 centov več kot pa za nove delnice, ki jih bo banka izdala v okviru dokapitalizacije.
Indeks SBI TOP je trgovanje končal pri vrednosti 785,05 točke, kar je 7,04 točke oz. 0,89 odstotka manj kot v petek. Borzni posredniki so sklenili za skoraj 1,9 milijona evrov poslov.
Pri tem so bile vnovič najbolj trgovane delnice Krke, katerih zaključni tečaj ostaja pod 60 evri. Lastnika jih je zamenjalo za skoraj 400.000 evrov, njihov zaključni tečaj pa se je znižal za 0,80 odstotka na 59,32 evra. Borzni posredniki so prijavili tudi en posel s svežnjem delnic novomeškega farmacevta, vrednim 130.000 evrov.
Medtem ko so lahko obstoječi delničarji in mali vlagatelji po ceni osem evrov le še včeraj vpisali delnice, ki jih bo Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) izdala v okviru dokapitalizacije, pa je bilo treba za obstoječe delnice banke včeraj na borzi odšteti 8,41 evra. To je 0,12 odstotka več kot v petek. Sklenjenih je bilo za skupaj 39.400 evrov poslov.
Tečaj delnic Gorenja je ob 42.030 evrih sklenjenih poslov ostal nespremenjen pri 11,70 evra, medtem ko so se vse ostale delnice, katerih vrednost se upošteva pri izračunu indeksa SBI TOP, pocenile.
Konec obdobja idov na LJSE
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 18. 04. 2011 Stran: 12
BORZNI PREGLED
V petek je družba NFD objavila preoblikovanje investicijskega sklada NFD 1 v vzajemni sklad NFD 1 delniški, skupščina bo 16. maja. Tako se bo v vzajemni sklad preoblikovala še zadnja investicijska družba na ljubljanski borzi.
Minuli teden je preoblikovanje končala investicijska družba KD ID, ki se je preoblikovala v KD Delniški dohodkovni sklad, odhod z borze sta napovedala vzajemna sklada Infond Global in Infond Dvnamic, kotirati bosta nehala s 6. julijem, z borze pa bosta umaknjena 15. julija. Razloga za umik sta sprememba investicijskih kuponov in preoblikovanje vzajemnih skladov. Tako se končuje obdobje kotacije investicijskih družb na ljubljanski borzi, značilnost pa je bila, da so kotirale z diskontom glede na računovodsko vrednost.
Umik delnic prevzetih družb in holdingov v stečaju Erozija papirjev, ki kotirajo na ljubljanski borzi, se bo nadaljevala. Družbe, ki jih lastniško nadzira poslovnež Bojan Petan, so objavile prevzemni nameri za prevzem Dela Prodaje in Marine Portorož,ki jima bosta najbrž sledila iztis malih delničarjev in umik papirja iz kotacije, število papirjev pa utegnejo dodatno zmanjšati še stečaji nekaterih finančnih holdingov.
Kako dokapitalizirati NLB in NKBM
Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Babnik Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 16. 04. 11
Stran: 32
Delo, 12. marca
Pojav dr. Gojka Staniča v Delu, še bolj pa naslov njegovega članka (Slovenija bi lahko bila Švica socializma ), objavljenega v Delovi tedenski prilogi Polet (17. marca), sta me spodbudila, da bi avtorja predstavil tudi z druge plati.
V svojem prispevku piše o teoriji partnerske družbe, kjer naj bi bili lastniki delavci in upokojenci družb,kjer naj nihče ne bi imel prevelikih deležev lastnine. Tako je svetoval v 160 podjetjih, ki naj bi bila zelo uspešna.
Reklamira svojo knjigo Načela sreče, v kateri so načela, po katerih lahko živimo srečno in smo konkurenčni.
Gospod piše o krizi v državi in o izkušnjah v gospodarstvu, kijih neprejšnji, ne sedanji premier nista imela in kako nista poslušala kompetentnih strokovnjakov (npr. njega) ter državo zapeljala tja, kjer smo sedaj.
Slovence poziva, da stvari analiziramo in ugotovimo, kaj smo v preteklosti počeli dobro in kaj slabo. Nato nas uči o moralnih vrednotah, o napačnih svetovanjih z namenom goljufije itd.
Ministrica Radićeva o dokapitalizaciji NKBM
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 16. 04. 2011 Stran: 4
Po mnenju Agencije za upravljanje kapitalskih naložb sodelovanje države pri dokapitalizaciji NKBM pomeni, da večje ali večinsko državno lastništvo banke povečuje kreditno boniteto banke in s tem omogoča boljše pogoje financiranja za banko na kapitalskih trgih
Na četrtkovi okrogli mizi o mariborskem gospodarstvu v Mariboru je ministrica za gospodarstvo Darja Radič o dokapitalizaciji NKBM dejala: "Uradno me Agencija za upravljanje kapitalskih naložb ni seznanila, da nameravajo preko skupščin energetskih podjetij v Sloveniji dokapitalizirati oziroma zbirati sredstva za nakup delnic NKBM. O tem so me obvestila nekatera podjetja in takoj sem ostro protestirala. Agenciji sem napisala pismo, v katerem jih opozarjam, da so njihova navodila podjetjem in skupščinski sklepi, kijih sprejemajo, nelegitimni in popolnoma v nasprotju s sektorsko politiko za področje energetike, ki jo je ministrstvo za gospodarstvo posredovalo agenciji v začetku tega leta. Agencija nima nobene pravice podjetjem s področja energetike nalagati nakup delnic v banki. Sektorska politika na področju energetike je zelo jasna. Sredstva, ki jih bodo podjetja s področja energetike ustvarjala, morajo izključno nameniti za investicije na področju energetike. Ve se, da imamo predvidenih ogromno investicij. Popolnoma nerazumno in neutemeljeno je, da energetska podjetja vlagajo v nakup delnic neke banke, za katere je, kot sem tudi seznanjena, dovolj povpraševanja na trgu. Ne vidim nobenega razloga, da bi izčrpavali energetska podjetja za dokapitalizacijo banke. Vlada je na prejšnji seji sicer obravnavala tak sklep, vendar ga je zavrnila. Agencija dela te posle in sklepa te skupščine brez dovoljenja vlade, kar je absolutno nesprejemljivo, in ne morem razumeti, kako si lahko agencija to dovoli, kdo ji daje to pravico. Sprašujem se, kdaj bodo končno razumeli, kakšne so njihove pravice, kaj lahko počnejo in kakšne so njihove naloge."







