Nova KBM
Vrhovno sodišče zadnje upanje državnih lastnikov Petrola
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 05. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Odločitev, ali bodo državni lastniki lahko glasovali na četrtkovi skupščini Petrola, je v rokah vrhovnega sodišča. Nanj so namreč poslali zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki bi jim omogočila glasovanje na skupščini, sodišču pa predlagali, da o zahtevi odloči prednostno.
Za zdaj še ni mogoče napovedati, kako bo odločilo vrhovno sodišče. Bo pa ta odločitev nakazala tudi potek skupščine Abanke prihodnji četrtek, kjer je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državnim lastnikom zaradi kršitve zakona o prevzemih prav tako odvzela glasovalne pravice. »Vrhovno sodišče lahko glede na objavljeno avtentično razlago tožbam ugodi in odločbo ATVP odpravi, v primeru, da bi samo vložilo zahtevo za presojo ustavnosti 63. in 75. člena zakona o prevzemih, pa lahko postopek tudi prekine,« so bili včeraj kratki na ATVP.
Ovce na borzi
Medij: 7 dni Avtorji: Ribič Mirjana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 18. 05. 2011 Stran: 17
Mali delničarji so zdaj le tarča velikih investitorjev.
S trgovanjem na Ljubljanski borzi je bilo mogoče obogateti nekje do leta 1996, ko se je koncentracija moči vrtela okoli nekaj igralcev na kapitalskem trgu. Trgovali so z notranjimi informacijami, ki so bile težko dokazljive. Omenimo samo dve borznoposredniški hiši iz devetdesetih let: Dadas in Nika. Davorin Sadar in Branko Šušteršič, lastnika teh delniških družb sta uvrstila delnice na borzo. Da bi bil insiderski posel popoln, sta oba bila tudi borzna posrednika zase in za svoje stranke. Na nobeni borzi na svetu ni bilo takšne koncentracije moči posameznika skozi različne vloge, ki se izključujejo, konflikt interesov pa je bil imperativ trgovanja. Zato so mah vlagatelji dobili popolnoma izkrivljeno sliko delniškega trga. Menili so,da so lahko uspešni kot japiji. Namesto filozofije, kupujmo delnice, da bi lahko nekaj prihranili za hude čase, je pri nas bila prisotna miselnost: kupujmo delnice, da bomo hitro obogateli. Mali in naivni delničarji so kot japiji menili, da lahko obogatijo. Povsod po svetu so kot ovce, ki sledijo črednemu nagonu, ker nimajo niti znanja niti informacij, ki so pomembne za investiranje. Le redki borzni posredniki tudi dobro svetujejo, če pa že, to tudi dobro zaračunajo. Kako brati podatke podjetja, je najbolj pomembna informacija za male delničarje. Vzemimo primer delnice Nova KBM, ki imajo konstanten padec tečaja, tudi po uvrstitvi delnic na Varšavski borzi. Kdo je lahko profitiral z nakupom delnice? Samo veliki investitorji, ki so delnice kupili po diskontni ceni, mah delničarji te možnosti nimajo, ker nimajo denarja za nakup paketov delnic.
Načrti niso skladni z dejanji
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 17. 05. 2011 Stran: 3
O smernicah sektorske politike finančnega sektorja
Ljubljana - Smernice, ki jih predvideva pred kratkim sprejeta sektorska politika finančnega sektorja, niso skladne z ravnanjem države oziroma Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) pri korporativnem upravljanju finančnih institucij. Krčevito prizadevanje za ohranitev deležev v finančnih ustanovah, zato da bi v prihodnje lahko iztržili t. i. prevzemno premijo, je, upoštevajoč te smernice, nesmiselno, saj sektorska politika predvideva razpršitev lastništva.
Po tej sektorski politiki bi država v Novi Ljubljanski banki, Zavarovalnici Triglav in Novi Kreditni banki s tremi zavarovalnicami svoj delež znižala na največ 25 odstotkov plus eno delnico. Pri tem naj bi statutarno poskrbela za to, da bi bilo preostalo lastništvo v omenjenih bankah in zavarovalnicah razpršeno, tako da bi imel prvi naslednji lastnik nekajkrat manjši delež od države.
Kdo bo plačal, ker bo NKBM plačevala več?
Medij: Finance Avtorji: M. W. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 16. 05. 2011 Stran: 5
Ocena dolgoročnega tveganja se pri NKBM poslabša z A- na BBB+, je odločila mednarodna bonitetna hiša Fitch. Slabša ocena (Fitch denimo pri NLB za zdaj ohranja oceno A-) je zlasti napoved, da bo morala NKBM za sposojeni denar plačevati več oziroma da bo pritisk na njene prihodke in dobiček večji, napovedujejo poznavalci.
Fitch je znižal boniteto NKBM, ki mora ta in naslednji mesec vrniti ali refinancirati okrog 280 milijonov evrov posojil, novembra in decembra pa še 215 milijonov evrov, zaradi »nasprotujočih si uradnihizjav med dokapitalizacijo o ohranitvi državnega deleža v banki«. S prstom so pokazali na agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) Dagmar Komar, ki je nekaj ur pred končnim rokom s spremembo statutov državnih Elesa, Pošte Slovenije in GEN energije te družbe »prisilila« k vplačilu 48 milijonov evrov novih delnic NKBM. A iz AUKN so javnosti poslali dopis Fitcha z »mastnim« tiskom, ki govori o navzdol revidirani oceni podpore slovenske vlade banki, ker se je z dokapitalizacijo zredčil neposredni delež države v NKBM. Kaj bo končalo očitni spor med vodstvoma NKBM in AUKN, še ni zagotovo - jasno pa je, da ta ne koristi nikomur.
Krka zasenčila varšavsko Novo KBM
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 05. 2011 Stran: 9
Ta teden so bile zaradi začetka kotacije delnic druge največje slovenske banke Nove KBM tudi na Varšavski borzi oči investitorske javnosti le z enim očesom vzporedno uprte v Ljubljansko borzo, kjer osrednji indeks SBI TOP vztraja pri rekordno nizkih nivojih okrog 770 indeksnih točk. Vrednost delnice Nove KBM je bila včeraj na Ljubljanski borzi pri 55 tisoč evrov prometa okoli 8,3 evra, v Varšavi pa v četrtek pri 8,70 evra. Delniška knjiga pa razkriva, da so v zadnji dokapitalizaciji NLB po 116 evrov za delnico, kar je celo malenkost nad knjigovodsko vrednostjo (nove delnice Nove KBM so se ponujale po približno polovici knjigovodske vrednosti delnice), ob državi in delno belgijski KBC med drugim sodelovale tudi državne Dravske elektrarne Maribor, Geoplin, Termoelektrarna Brestanica, Soške elektrarne pa tudi Savske elektrarne.
Očitno ta podjetja nimajo pomembnejših investicij, kot je drag nakup trenutno slabo poslujoče NLB, ki je skorajda šokirala gospodarsko javnost, ko je pred dnevi objavila, da je v letošnjem prvem četrtletju na ravni skupine dosegla dobiček - namreč 3,9 milijona evrov. Na borzno kotacijo NLB, ki bi pokazala realno vrednost delnice največje slovenske banke, pa še kar čakamo.
O uvrstitvi do 10 odstotkov lastnih delnic (trenutno jih imajo okrog 5,1 odstotka) na kakšno tujo borzo pa vse bolj razmišljajo tudi v novomeški Krki, kjer bodo predlog o takšni možnosti uporabe lastnih delnic dali na glasovanje delničarjem na julijski skupščini.
AUKN bo morala nositi svoj del odgovornosti za dražja posojila pri NKBM
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 05. 2011 Stran: 19
Ljubljana - Predsednik vlade Borut Pahorje še po četrtkovi seji vlade poudarjal, da mora Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) kot neodvisni in samostojni organ prevzeti odgovornost za svoje odločitve. Včeraj se je izvedelo, da je mednarodna bonitetna agencija Fitch v četrtek znižala bonitetno oceno NKBM zaradi vmešavanja AUKN vnjeno dokapitalizacijo, kar bo imelo škodljive posledice na poslovanje mariborske banke in posledično lastnike. Toda premier Pahor, kot so nam povedali v njegovem kabinetu, še vedno ne namerava ukrepati in ugotavljati odgovornosti agencije. Odgovornost za morebitno oceno dela agencije prelaga na parlament, čeprav po zakonu državnemu zboru vlada predlaga imenovanje in razreševanje uprave in sveta AUKN.
Kot je znano, je AUKN na čelu z Dagmar Komar najprej želela ustaviti dokapitalizacijo NKBM, ker v proračunu ni bilo zagotovljenih sredstev zanjo. Nato pa je tik pred zaključkom dokapitalizacije prisilila tri državna podjetja - Pošto Slovenije, Elektro Slovenije in Gen energijo - v nakup delnic NKBM, pri tem pa so na agenciji tudi javno dvomili v poslovanje banke. V državni proračun se bo zaradi odločitve AUKN letos steklo 48 milijonov evrov manj, tolikšen je namreč oportunitetni strošek te operacije, saj je AUKN že zagotovila, da od teh treh podjetij ne bo terjala izplačila dividend.
Fitc
Gre agencija tokrat čez rob?
Medij: Delo Avtorji: Starič Tanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 13. 05. 2011 Stran: 3
»Kadrovski udar« razjezil ministre
Ljubljana - »Če se upravljavci AUKN ne bodo izkazali kot dovolj učinkoviti, bodo morda tudi zamenjani,« je včeraj predsednik vlade Borut Pahor komentiral informacije, da agencija pripravlja »kadrovski udar« v vrsti velikih državnih podjetij. Premier sicer še vedno vztraja, da se v delo AUKN ne bo vmešaval. Ministrica za gospodarstvo Darja Radič, ki se sprašuje »Ali sem res v Sloveniji edina, ki si upa javno povedati, da z agencijo nekaj ni v redu?«, je ogorčena.
»Spodobilo bi se, da bi AUKN začel delati v skladu z lastnim statutom in zakonom o gospodarskih družbah. Kolikokrat in komu vse naj povem, da vodstvo agencije ne spoštuje kodeksa, da hodi po robu in včasih tudi čezenj!« pravi Radičeva in se sprašuje, zakaj vse to poslanci, ki imenujejo člane uprave, »tako mirno opazujejo«.
Poslanci z avtentično razlago zakonodaje nad Žugljeve postopke
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 05. 2011 Stran: 20
Ljubljana - Vse kaže, da bo moral direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj ustaviti postopke za odvzem glasovalnih pravic državnim lastnikom Zavarovalnice Triglav, Krke, Pozavarovalnice Sava, Aerodroma Ljubljana, Save, Telekoma Slovenije in Nove KBM ter državi vrniti glasovalne pravice v Abanki Vipi in Petrolu. Žugelj sicer po prvih napovedih tega ne namerava storiti oziroma napoveduje ustavni spor.
Poslanci so namreč včeraj sprejeli avtentično razlago 63. in 75. člena zakona o prevzemih, po kateri mora oseba ali skupina povezanih oseb, ki so ob sprejemu prevzemne zakonodaje avgusta 2006 presegale prevzemni prag, prevzemno ponudbo objaviti šele, ko presežejo prehodni prevzemni prag oziroma jim prevzema ni treba objaviti, če najprej kupijo delnice in jih nato prodajo ter tako svoje lastništvo znižajo na zatečeno stanje. Po dosedanji zakonski ureditvi je veljalo, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona o prevzemih presegale prevzemni prag, nitrebaobjaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo. Toda nekateri državni lastniki so to storili.
Vse več lastnikov Mercatorja za skupno prodajo
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 05. 2011 Stran: 22
Ljubljana - Po porazu na vrhovnem sodišču, prek katerega je želela Pivovarna Laško doseči prodajo delnic Mercatorja brez predhodnega soglasja Urada za varstvo konkurence (UVK) , je pričakovati, da se bo Pivovarna Laško pridružila skupnemu prodajnemu sporazumu bank za prodajo večinskega paketa delnic Mercatorja. Sploh po tem, ko so tudi iz Hypo banke sporočili, da nameravajo podpisati prodajni sporazum, medtem ko so v NKBM po naših informacijah najavili, da se bodo prodajnemu sporazumu priključili po 11. maju, ko se bo z vpisom novega kapitala v sodni register končala dokapitalizacija banke.
Ponudba Agrokorja v nasprotju z razpisnimi pogoji
Proti prodaji 23 odstotkov Mercatorja Agrokorju z odložnim pogojem, vezanim na soglasje UVK, govori več argumentov. Ključno je zlasti tveganje, kdaj bi Laščani sploh lahko razpolagali s kupnino, s katero so nameravali do konca junija poplačati pomemben del posojil. V primeru prodaje z odložnim pogojem bi namreč urad nemudoma začel dolgotrajno presojo koncentracije Mercatorja in Agrokorja v skladu s pravili konkurence.
Delnice Nove KBM so kupili tudi Poljaki
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 04. 2011 Stran: 9
Nova KBM je z izdajo dokapitalizacijskih delnic zbrala nekaj več kot 104 milijone evrov. Zanimanje v tujini je bilo tolikšno, da bi lahko celotno emisijo prodali tujcem, a seje slovenska država odločila obdržati večinski delež. Začetek trgovanja na Varšavski borzi sredi maja
Nova KBM je v torek uspešno zaključila ponudbo novih navadnih delnic v postopku dokapitalizacije. Banka je zbrala 104,328 milijona evrov, pri čemer je vlagateljem dodelila novih nekaj več kot 13 milijonov delnic. Po vpisu povečanja osnovnega kapitala v sodni register bo skupno število delnic banke 39,122.968, njen osnovni kapital pa bo znašal 40,814.313,65 evra.
Sveži kapital bo namenjen primarno za izvajanje finančne strategije, ki predvideva krepitev pozicije na slovenskem in širitev na trge JV Evrope, optimizacijo upravljanja znotraj Skupine Nova KBM in razvoj modernih distribucijskih kanalov. Del svežega kapitala pa bo uporabljen tudi za zagotavljanje zahtev glede kapitalske ustreznosti, so sporočili iz banke.







