Nova KBM

Banke poskušajo pritegniti več lastnikov

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 05. 10. 2011 Stran: 9

Upnice preverjajo možnosti za prodajo deleža v Heliosu Po naših podatkih so se sestanka v NLB včeraj udeležili tako rekoč vsi večji lastniki Heliosa in tudi tisti, ki bodo to šele postali - Nekatere banke še niso lastnice deležev, ampak zastavne upnice


Ljubljana - Banke upnice, pri katerih je mariborska finančna družba Zvon Ena Holding, ki je v postopku prisilne poravnave, zastavila dobro tretjino Heliosovih delnic, pripravljajo teren za skupno prodajo delnic domžalske kemične tovarne; o tem je včeraj tekla beseda na sestanku vrha Nove Ljubljanske banke, kjer so bankirji pripravljali teren za prodajo najmanj 75 odstotkov domžalske tovarne.

Če naše informacije držijo, so se sestanka v NLB včeraj udeležili tako rekoč vsi večji lastniki Heliosa in tudi tisti, ki bodo to šele postali. Drugače kot pri večini drugih aktualnih prodaj banke v Heliosu namreč še niso lastnice deležev, za katere iščejo kupca.

To velja zlasti za NLB, Abanko in Banko Celje, pri kateri je cerkveni Zvon Ena Holding zastavil dobro tretjino Heliosa. Te torej iščejo kupca kot zastavne upnice Heliosa. Edina od bank, ki je doslej zasegla delnice, je Nova Kreditna banka Maribor, ki ima dobrih 5,6 odstotka domžalske tovarne. Banke preverjajo teren Po neuradnih informacijah bankirji v sporazumu (ta še ni podpisan, včerajšnji sestanek tudi ni bil prvi o tej temi, op. p.) niso opredelili cene, po kateri želijo prodati delnice Heliosa, kar pomeni, da sporazum za prodajalce pravzaprav ni zavezujoč.

Banke torej pripravljajo teren za morebitno prodajo in poskušajo pokazati, da so tudi v primeru Heliosa delovale kot dober gospodar. »Kot smo že večkrat povedali, NLB prodaja delnice, ki jih je pridobila iz unovčenja zastav ali pa jih ima še za zavarovanje. Pogovori o možni skupni prodaji potekajo,« so včeraj informacijo potrdili v NLB.


Mali delničarji bi prodali

Na prodajo pa upajo mali delničarji, ki že preverjajo pripravljenost delničarjev zanjo. »Ker imamo z nekaterimi, že začetimi prodajnimi postopki slabe izkušnje, smo se v društvu MDS na željo nekaterih malih in manjšinskih delničarjev odločili, da pripravimo svoj sporazum, katerega edini namen je odprodaja delnic Heliosa po maksimalni ceni. Zato smo v njem opredelili minimalno prodajno ceno 600 evrov; to je 230 evrov nad trenutno borzno ceno oziroma 100 evrov nad knjigovodsko ceno, ki je konec leta 2010 znašala 498,40 evra,« je včeraj pojasnil predsednik združenja MDS Rajko Stanković.

Včeraj je bilo večkrat slišati, da lastniki Heliosa sporazuma o prodaji še niso podpisali, hkrati pa da je zanimanje med kupci precejšnje. Med interesenti za nakup je menda tudi poslovni partner Heliosa, ameriška družba PPG. »Če bi bil morebitni prevzemnik Heliosa ameriški PPG, bi tega poslovodstvo težko označilo kot sovražnega prevzemnika, saj imata Helios in PPG že več kot deset let skupno podjetje, ki uspešno deluje,« je včeraj menil Rajko Stanković.

Podaljšan rok za oddajo nezavezujočih ponudb

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2011 Stran: 9

ING naj bi rok za oddajo nezavezujočih ponudb za Mercator s 5. oktobra podaljšala na 17. oktober

Londonska investicijska banka ING, ki je svetovalec pri prodaji večinskega deleža (50,03 odstotka) Mercatorja, naj bi rok za oddajo nezavezujočih ponudb s 5. oktobra podaljšala na 17. oktober. Vinesh Karia iz ING nam v zvezi s prodajnim postopkom za Mercator ni mogel komentirati ničesar, niti tega, ali so dejansko prestavili rok za ponudbe. Hrvaški Poslovni dnevnik pa poroča, da naj bi poleg hrvaškega Agrokorja imeli interes za oddajo ponudb predvsem predstavniki skladov, kot so Mid Europa (ta je v preteklosti tudi opravil skrbni pregled Mercatorja), Warburg Pincus in TPG. Hrvaški medij še poroča, da naj bi Agrokor imel za morebitni prevzem Mercatorja zagotovljenih 700 milijonov evrov (186 evrov za posamično delnico Mercatorja) sindiciranega posojila pri evropskih bankah Erste, Raiffeisen, Deutsche Bank, Societe Generale, Intesa Sanpaolo, UniCredit, Mediobanca in UBS.

Mercator Delhaizu, Tescu, Carrefourju?

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 09. 2011 Stran: 8

Tokrat naj bi bil največji slovenski trgovec Mercator zaradi finančnih težav bank, ki so ob družbah Pivovarne Laško njegove največje lastnice, prodan.

Nezavezujoče ponudbe za Mercator bo treba oddati do 5. oktobra, špekulira pa se, da naj bi se ob nekaterih tujih zasebnih skladih lahko za večinski lastniški delež največjega slovenskega trgovca ogrevali še v hrvaškem Agrokorju, morda pa tudi v belgijskem Delhaizu, morda celo v britanskem Tescu ali francoskem Carrefourju, ki sta celo med največjimi trgovskimi podjetji na svetu, a na Mercatorjevih trgih še nista prisotna.

Pivovarna Laško KS Naložbam ali vendarle velikim svetovnim pivovarjem?

Prav tako se je že v preteklosti omenjalo interesente za nakup večinskega deleža Pivovarne Laško. Med drugim tudi nizozemski Heineken, danski Carlsberg. Pred dnevi je tako prišla v javnost informacija, da naj bi bil naprodaj 64-odstotni lastniški delež Pivovarne Laško, ki je trenutno v lasti bank NLB z Banko Celje, Hypo banke, Probanke, Gorenjske banke, Abanke Vipa, Banke Koper, Nove KBM ter vzajemnega sklada NFD 1. V veliki meri se bodo zdaj prodajale pred leti zaplenjene delnice Infond Holdinga, ki je bil v lasti zakoncev Boška in Anice Šrot, ter so mu banke zaradi nevračanja posojil zaplenile delnice (Pivovarne Laško in Mercatorja), s katerimi so bila posojila Infond Holdinga tudi zavarovana. Kasneje bo verjetno sledil prevzem Pivovarne Laško, ko bo predvidoma tudi ostalim delničarjem ponujena ista cena, saj laška družba kot kotirajoča na Ljubljanski borzi zapade pod prevzemno zakonodajo. Sicer pa trenutno že poteka prevzem s strani družbe KS Naložbe, katere največji lastnik je drugi najbogatejši Slovenec Igor Lah, ki za 1 delnico Pivovarne Laško ponuja 9 obveznic KS Naložb v nominalni vrednosti g evrov. Omenjeni konzorcijski prodajalci so aktualno prevzemno ponudbo KS Naložb, ki poteče 30. septembra, že zavrnili kot (pre)nizko in premalo opredeljujočo glede prihodnje strategije družb Pivovarne Laško.

Teden za takojšnjo pozabo

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 26. 09. 2011 Stran: 12

BORZNI PREGLED

Prejšnji teden je minil brez borznih zmagovalcev, poraženci pa ližejo rane, te so najbolj globoke pri NKBM, ki je izgubila več kot 11 odstotkov. Prometa z delnicami je bilo za 5,8 milijona evrov.

S Krko jebilo minuli teden sklenjenih za 4,07 milijona evrov poslov, od tega je novomeški farmacevt za dobrega pol milijona evrov delnic kupil sklad svojih delnic. Po končanih nakupih minuli teden ima družba v skladu 5,435 odstotka vseh delnic.

Petrol dokupil Instalacijo

Petrol je od Istrabenza kupil 51 odstotkov družbe Instalacija, so v petek sporočili prek spletnih strani ljubljanske borze. Po neuradnih podatkih obsega kupnina 50 milijonov evrov, Istrabenz pajo bo namenil za poplačilo upnikov iz prisilne poravnave. Po naši oceni je Petrol v zadnjega pol leta za nakupe podjetij porabil okoli 120 milijonov evrov.

Prevzemna ponudba za AG

Brez odločitve o usodi Alposa

Medij: Delo Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 09. 2011 Stran: 9

Ljubljana - Pričakovati je bilo, da bo nadzorni svet šentjurskega Alposa včeraj sprejel odločitev o nadaljevanju sanacije oziroma stečaju te zadolžene družbe, ki tudi v postopku prisilne poravnave ni izboljšala poslovanja. Nadzorniki niso sklenili nič novega. V kratkem sporočilu za javnost je navedeno, da so zadolžili upravo Alposa, da do prihodnje seje NS pripravi predlog ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki bodo predloženi skupščini. Najbrž bo Alpos v kratkem sklical izredno skupščino delničarjev o tem, kdaj se bodo znova sestali nadzorniki. Podrobnosti tudi včeraj ni bilo mogoče izvedeti, saj je bil predsednik NS dr. Vasilij Prešeren znova nedosegljiv. Neuradno so se o možnostih nakupa posameznih delov skupine Alpos menda že zanimali Nemci, v igri pa je domnevno tudi eno od ruskih metalurških podjetij. Banke upnice solastnice (NLB, NKBM, Abanka Vipa, Probanka, Factor banka) so zaradi izkrivljenih bilanc prejšnje uprave čedalje manj naklonjene nadaljevanju prisilne poravnave, medtem ko je Slovenska industrija jekla, kije petinska lastnica družbe, v reševanju šentjurskih cevarjev nekoliko bolj strateško naravnana.

Banke prodajajo Pivovarno Laško

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 09. 2011 Stran: 10

Skupno naj bi bilo naprodaj 64 odstotkov Pivovarne

Banke, ki so leta 2009 zaplenile delnice Bošku Šrotu, in nekateri manjši lastniki Pivovarne Laško so po pisanju včerajšnjih Financ podpisali sporazum o prodaji skupine Pivovarna Laško. Skupno naj bi bilo naprodaj dobrih 64 odstotkov Laškega.

Svoje deleže v Pivovarni Laško prodajajo Nova Ljubljanska banka (NLB), Hypo banka, Probanka, Gorenjska banka, Abanka, Banka Celje, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) in vzajemni sklad NFD 1. Probanka in Banka Koper bosta sporazum podpisali v prihodnjih dneh, ker sta že prej imeli svojega svetovalca za prodajo, navaja časnik.

V NLB so sicer včeraj povedali, da sporazuma o prodaji Pivovarne Laško še niso podpisali, si pa za to prizadevajo. Delež v Laškem namreč želijo prodati, saj gre za kapitalski delež, ki ne sodi v osnovno dejavnost banke.

Preoblikovanje energetskega zemljevida

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 09. 2011 Stran: 9

Večino energetike v roke HSE in Petrola? - Asimetrična obravnava stebrov, nemočne nove male družbe Agencija za upravljanje kapitalskih naložb pobrala dobiček vsem razen investitorjem v TEŠ 6 in HSE

Ljubljana - Letošnje operacije več igralcev na energetskem področju kažejo na novo popolno spremembo razmerij. Država, natančneje Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki ne sledi zelo natančno sektorski politiki, dobička ni pobrala le investitorjem v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) oziroma Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Ta pa se že pogovarja za lastniški vstop v tržne dele elektrodistribucij.


V sektorski politiki za energetiko je predvidena tudi politika države pri dividendah družb, pri čemer je za HSE zapisano, da mu država ne jemlje dobička, saj je v velikem investicijskem ciklu. AUKN mu je dejansko pustila 80 milijonov evrov. Za Elektro Ljubljana je zaradi težkega položaja predvideno enako, vendar AUKN tega ni upoštevala in je vzela večji del dobička, enako kot drugim štirim elektrodistribucijam. Sporna je tudi odločitev AUKN, da morata Eles in Gen Energija, poleg Pošte Slovenije, dokapitalizirati NKBM, skupaj s 30 milijoni evrov.

Dobil je ravno toliko, da si lahko kupi kavo

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Horvat Majda Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 09. 2011 Stran: 5

Zgodba malega delničarja, ki je pred štirimi leti stal v vrsti za delnice Nove KBM

Delnico je v javni ponudbi kupil za 27 evrov, zdaj je vredna okoli deset evrov - Z delitvijo dobička mu je doslej v žep kapnilo skupaj deset evrov - Uspešna dokapitalizacija banke nov »neuspeh« za njegovo naložbo


Z dokumentom v rokah in z glasom razočaranca je pripovedoval, daje svojo slabo voljo in občutek ogoljufanosti želel položiti na ramena uslužbenke banke, pa mu je dejala, da naj gre s tem kar v medije, če želi. In je tudi prišel. Na papirju, kjer so ga naslovili »Spoštovani gospod«, je bilo črno na belem, da bo za svojih 24 delnic Nove KBM dobil 1,54 evra neto dividende. »To je sramota. To je posledica gospodarjenja vodilnih, ki so za svoje delo gotovo prejeli veliko večje nagrade za uspešnost,« je še dejal, recimo mu Viktor.

Danes mu je žal, da je novembra 2007 dolge ure stal v vrsti s svojim naročilom za nakup delnic Nove KBM, ki je po državnem načrtu umika iz lastništva največjih slovenskih podjetij, ki ga je marca 2006 pod taktirko takratnega ministra za razvoj Jožeta P. Damjana sprejel odbor za finance, začela postopek privatizacije z javno ponudbo delnic. To je bila prava akcija, zdaj vemo, da v zadnjih zdihljajih »zlatih« časov, v katerih so mali vlagatelji in dobro poučeni vlagatelji napovedali namero za nakup štirih vrednosti Nove KBM. Glede na povpraševanje in vplačane delnice so potem decembra objavili končno ceno, ki je za male delničarje znašala 27 evrov za delnico.

Finančni izvedenec naj pove

Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 08. 2011 Stran: 9

Mali delničarji so odločno proti stečaju, mariborsko sodišče pa zdaj finančnega strokovnjaka sprašuje, ali ima Zvon uresničljiv načrt finančnega prestrukturiranja

Insolventna finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, oba v lastniški zvezi s finančno nasedlo mariborsko nadškofijo, sta imela včeraj skupščini. Bilo je vroče, zlasti se v Vseslovenskem združenju malih delničarjev razburjajo nad še kar naprej, pravijo, zelo visokimi plačami obeh uprav. Danes pa bi moral biti pred mariborskim okrožnim sodiščem ponovno ugovor NLB proti postopku prisilne poravnave Zvona Ena. A je gospodarska sodnica Nevenka Debi narok preklicala in ga preložila za nedoločen čas. In še nekaj je naredila: postavila je, očitno na predlog NLB, izvedenca finančne stroke (Franca Kolenca), ki naj ugotovi, ali je več kot 50-odstotna verjetnost, da bo dolžnikov (spremenjeni) načrt finančnega prestrukturiranja Zvon Ena iz insolventnosti odpeljal v kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost, tudi če NLB kot banka upnica ne bo reprogramirala svojih terjatev do Zvona, pa upoštevajoč unovčenje zavarovanj, kot ga je opravila druga banka, NKBM, in - tako piše v sklepu sodišča - izgubo Zvonovega deleža v telekomunikacijskem podjetju T-2, pa izgubo, ki so jo v Zvonu Ena pridelali v letošnjem aprilu, in poslovne relacije Zvon Ena-Zvon Dva ... Kolenc bo moral, ko dobi pošto s sodišča, v mesecu dni tudi oceniti, koliko je realno poplačilo upnikov, vpisano v spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja Zvona Ena.

Borzni zlom ali okrevanje?

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 17. 08. 2011 Stran: 8

V preteklih tednih so svetovne borze v povprečju izgubile petino vrednosti, borzni trgi pa ostajajo nestanovitni. Delnice slovenskih borznih podjetij v povprečju na četrtini nekdanjih (rekordnih) vrednosti

Ko smo že mislili, da je v največji javnofinančni krizi EU in njene nekatere članice (zlasti Grčija, Portugalska, Irska, Španija, pa tudi Italija) je udarila informacija o gromozanski prezadolženosti ZDA, ki veljajo za glavno ekonomsko velesilo na svetu. Za razliko od Unije, kjer skušajo težave reševati pri temeljih, pa bodo očitno v ZDA za skoraj 3000 milijard ameriških dolarjev povečali dopustnost njenega javnega dolga, ki ga je že do zdaj v pretežni meri financirala Kitajska.

Ameriška centralna banka (Fed) je zagotovila, da dve leti ne bo spreminjala obrestne mere, kar je prineslo na svetovne borze nekaj več miru in ustavitev padanja borznih tečajev, ki so pred tem v približno dveh tednih v povprečju izgubili petino svoje vrednosti. Temu negativnemu trendu se ni mogla izogniti niti Ljubljanska borza, kjer je vodilni indeks SBITOP zgrmel vse do 655 indeksnih točk. Indeks je bil uveden 3. aprila 2006 in svojo najvišjo vrednost (26% indeksnih točk) je zabeležil 31. avgusta 2007, zdaj pa je na slabi četrtini rekordne vrednosti. Večina borznih analitikov sicer meni, da bodo sedanji kupci (slovenskih) delnic na srednji in dolgi rok dosegali precejšnje kapitalske dobičke, skoraj nobenega med njimi pa ni, ki bi si upal napovedati, kdaj bo SBITOP, če sploh kdaj, znova zelo visoko. Najbolj pesimistični celo pravijo, da nikoli.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.