Nova KBM

Damijan Žugelj lahko prepreči ponovitev kadrovskega cunamija v borznih družbah

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 13. 02. 2012 Stran: 18

Ljubljana - Medtem ko je prva vlada Janeza Janše kadrovski cunami v gospodarstvu začela leta 2005 z menjavami nadzornih svetov na skupščinah največjih borznih družb, bi jo tokrat pri kadrovanju lahko upočasnili postopki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo še iz časov prve Janševe vlade vodi Damjan Žugelj. V prihodnjih tednih je namreč pričakovati nove odločbe, s katerimi bo agencija državi in državnim podjetjem odvda glasovalne pravice v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM.

Spomnimo, prevzemni zakon, sprejet leta 2006 v času vlade Janeza Janše, je državnim lastnikom dovoljeval, da jim v družbah, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag, ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, če svojega deleža ne bi povečali. Toda zaradi manjših delniških poslov Luke Koper in Nove KBM v letih 2006 in 2007, torej spet v času prve Janševe vlade, je ATVP (šele) v začetku lanskega leta državi in njenim podjetjem v devetih borznih družbah (poleg že omenjenih še v Petrolu) zamrznila glasovalne pravice, dokler ne objavijo prevzemne ponudbe ali svojega deleža ne znižajo pod 25-odstotni prevzemni prag. Da bi državo v sedanjih razmerah odrešil objave prevzemov ali prodaje pod prisilo, je državni zbor maja lani sprejel avtentično razlago zakona o prevzemih, s katero so poskušali ATVP onemogočiti, da bi državi odvzela glasovalne pravice. Potem ko je vrhovno sodišče maja lani ugodilo tožbi državnih lastnikov in jim vrnilo glasovalne pravice v Petrolu, je ATVP sprožila ustavni spor zaradi sprejema avtentične razlage zakona in s tem preprečila, da bi država lani glasovala na skupščinah preostalih podjetij. V začetku decembra lani so ustavni sodniki ocenili, da je bila avtentična razlaga prevzemne zakonodaje v nasprotju z ustavo.

Agrokor umika ponudbo za nakup Mercatorja

Medij: SIOL.NET Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2012 Stran: splet 22.03
 
Agrokor, ki se že več mesecev poteguje za nakup 52,1-odstotnega deleža Mercatorja v lasti konzorcija prodajalcev, bank in družb iz skupine Pivovarne Laško, se je odločil umakniti svojo ponudbo.
 
Kot so nocoj sporočili iz Agrokorja, so se za to odločili, ker se doslej s prodajalci niso uspeli nič dogovoriti. V Agrokorju podrobnosti ne pojasnjujejo, so pa v sporočilu zapisali, da "jih je dolgotrajnost postopka pripeljala do zaključka, da bi lahko celoten proces trajal še zelo dolgo in da jim možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena".

V hrvaški družbi tudi menijo, da bi bilo nadaljevanje procesa odkupa delnic od konzorcija lahko škodljivo za samo družbo, kot tudi za Mercator, zato so sprejeli odločitev, da umaknejo svojo ponudbo. Agrokor je sicer pogodbo o ekskluzivnosti pogajanj s konzorcijem prodajalcev preklical že v torek, zakaj so to sporočili javnosti šele danes zvečer, pa v sporočilu niso navedli.
 
Proces prodaje že nekaj časa "blokiran"

Proces prodaje več kot polovice Mercatorja hrvaškemu koncernu, ki se je bolj resno začel lani poleti, je že nekaj časa "blokiran", saj se za prodajo še ni izrekla največja slovenska banka NLB. Ta ima v lasti nekaj manj kot 11-odstotni delež Mercatorja. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) namreč po odstopu predsednika uprave banke Boža Jašoviča ter odstopih in nesoglasju med samimi nadzorniki glede prodaje, odločitve kaj narediti z deležem Mercatorja, še ni sprejel. Po neuradnih informacijah, ki jih ima STA, naj bi bila nova seja nadzornikov NLB prihodnji teden.
 
Prodajo podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB
 
Konzorcij prodajalcev sicer po pogodbi skupaj prodaja delnice Mercatorja, prodajo pa so doslej podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB. Zadnje so prodajo pretekli teden podprle družbe znotraj skupine Pivovarne Laško, ki imajo skoraj četrtino delnic Mercatorja. Poleg NLB in družb iz skupine Pivovarne Laško, so v prodajnem konzorciju še NKBM, Abanka, NFD Holding, Gorenjska banka, Banka Koper, Hypo banka in Banka Celje.
 


Prodajalci se ekskluzivno z Agrokorjem, ki je sicer edini izkazal interes za delnice Mercatorja, za posamezno delnico pa ponuja 221 evrov, pogajajo že več mesecev. Proti prodaji Mercatorja Agrokorju so se izrekli številni politiki pa tudi Mercatorjevi dobavitelji. Prodaji pa nasprotujejo tudi različne hrvaške organizacije potrošnikov in dobaviteljev. Te menijo, da bi bila prodaja Agrokorju, ki naj bil po njihovem na Hrvaškem znan kot "kronični neplačnik" dobaviteljev, slaba.

 

 
Uprava opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere niso resne

Uprava Mercatorja, od katere so prodajalci želeli kooperativnost pri prodajnem postopku, je opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere Agrokorja niso resne. Zato so sodelovanje pri prodajnem postopku hrvaški družbi, ki je največji konkurent Mercatorja v regiji, pogojevali z nekaterimi zaščitnimi ukrepi. Glede morebitne same prodaje pa so predstavili predloge za zaščito interesov družbe.

Prodajalcem je v pogajanjih z Agrokorjem sicer uspelo izpogajati nekaj Mercatorjevih predlogov za zaščito interesov družbe, vendar so v zadnjem osnutku pogodbe uspeli izpogajati le 20 milijonov evrov vredno pogodbeno kazen za kršitve zavez. Tu gre za vse zaveze, npr. tudi odpuščanja delavcev, zamenjavo dobaviteljev, selitev sedeža družbe, odprodajo delov družbe.... Mnogi so te zaveze ocenili kot neresne, saj pri prevzemu, vrednem več kot 850 milijonov evrov, tako nizka pogodbena kazen za kršitve ne pomeni nič. Ta bi morala - tako poznavalci - znašati vsaj 150 milijonov evrov.
 
Agrokor brez sredstev za nakup Mercatorja?

Podrobnosti, zakaj se je Agrokor odločil za umik iz pogajanj s konzorcijem prodajalcev, nam nocoj ni uspelo dobiti. Vendar naj bi bil Agrokor po mnenju poznavalcev tudi brez sredstev za nakup Mercatorja, kar je pred tedni javno dejal tudi kmetijski minister v odhajanju Dejan Židan. Glede na ponudbo bi potreboval več kot 850 milijonov evrov, kar naj bi Agrokor, kot trdijo v hrvaški družbi, zbral s pomočjo partnerjev. K nakupu Mercatorja naj bi ga spodbujala predvsem ameriška banka J.P. Morgan in Unicredit, ki veljata za Agrokorjeva velika upnika.

Glede na to, da je Agrokor družba v večinski lasti najbogatejšega Hrvata Ivice Todorića, je težko priti do natančnih podatkov o finančnem položaju in dolgovih družbe, po pisanju različnih medijev pa naj bi imel Agrokor precej dolgov. To pa pomeni tudi manjšo možnost nadaljnjega zadolževanja. Poleg tega pa Agrokorju "na vratu leži" tudi več kot 100 milijonov evrov vredna odločba hrvaške agencije za trg vrednostnih papirjev (Hanfa).
 
Akrokor pri nakupu podjetja Belje kršil zakonodajo?

Ta je Agrokorju ukazala objavo prevzemne ponudbe za prehrambeno podjetje Belje. Agrokor je namreč po ocenah Hanfe odkupil večino delnic Belja, malim delničarjem pa ni dal možnosti prodaje, kar je v nasprotju s hrvaško zakonodajo. Na to se je sicer Agrokor pritožil, vendar v Hanfi pravijo, da imajo dovolj dokazov, da je Agrokor kršil zakonodajo, zato bodo pri svoji odločbi vztrajali.

Agrokor naj bi kmalu, po nekaterih informacijah celo prihodnji mesec, moral odplačati tudi skoraj 200 milijonov evrov vredno posojilo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki ga je vzel pred leti. EBRD je takrat za posojilo dobila več kot osemodstotni delež Agrokorja, ki ga bo moral ta na podlagi pogodbe odkupiti nazaj.

 

Glasovalni glavobol

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 02. 02. 2012 Stran: 5

Pred kratkim sprejeta novela zakona o prevzemih državnim lastnikom podjetij ni prinesla želenega izkupička. Novela namreč ni odpravila nevarnosti, da država in z njo povezani lastniki v devetih pomembnih družbah izgubijo glasovalne pravice. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) namreč proti njim znova vodi postopke.

Zgodba je preprosta in banalna. Zakon o prevzemih je ob uveljavitvi vsem lastnikom, tudi državnim, podaril »jokerja«: če so ob uveljavitvi zakona presegali prevzemni prag, jim ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. A le pod pogojem, da deleža ne povečujejo. Če dokupijo eno samo delnico, tega jokerja izgubijo in morajo objaviti prevzemno ponudbo ali pa delež znižati pod 25 odstotkov.

In prav to se je zgodilo zaradi površnosti nekaterih državnih družb. Te so, ne razmišljajoč o posledicah, trgovale z nekaterimi delnicami in tako državnim lastnikom tega jokerja odvzele NKBM, Krki, Zavarovalnici Triglav, Petrolu, Telekomu Slovenije, Savi, Savi Re, Aerodromu in Abanki. Država je nato poskušala glasovalne pravice državnih lastnikov v teh družbah rešiti z avtentično razlago zakona, a se ATVP s tem ni strinjal. In ustavno sodišče mu je pritrdilo.

Državnim lastnikom grozi odvzem glasov

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 02. 2012 Stran: 3

Prevzemna zakonodaja Glasovalne pravice negotove v devetih družbah - Povišanje prevzemnega praga na 33 odstotkov?

Ljubjana - Državni lastniki utegnejo ostati brez glasovalnih pravic v pomembnih podjetjih: Zavarovalnici Triglav, Novi Kreditni banki Maribor, Savi, Krki, Abanki, Petrolu, Savi Re, Aerodromu in Telekomu Slovenije. To vprašanje bo, kot kaže, ena prvih nalog nove vlade.


Vlada v odhajanju v pred kratkim sprejeti noveli zakona o prevzemih ni niti poskusila rešiti vprašanja kršenja prevzemne zakonodaje državnih lastnikov v omenjenih primerih, predlagani amandma strank PS in SD, ki naj bi to zadrego odpravil, je nova koalicija zavrnila. PS in SD sta namreč predlagali, da dvoodstotno preseganje prevzemnega praga ne bi nujno pomenilo kršenja prevzemne zakonodaje, če ne bi šlo za namen prevzema podjetja, o tem pa bi presojala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Greh državnih lastnikov v omenjenih devetih družbah sega v leto 2007. Takrat, torej za časa prejšnje Janševe vlade, so nekatera državna podjetja malenkostno povečala deleže v teh družbah. S tem pa izjema za preseganje prevzemnega praga, ki je veljala glede zatečenega deleža, ni več veljala. ATVP je lani od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahteval objavo prevzemne ponudbe ali zmanjšanje deleža pod 25 odstotkov in jim odvzel glasovalne pravice. Prejšnji državni zbor je zato naknadno sprejel avtentično razlago zakona o prevzemnih, po kateri država v tem primeru ni bila zavezana k prevzemu in je ohranila glasovalne pravice, vendar je ustavno sodišče to konec lanskega leta razveljavilo.

Glavni bodo zasebni lastniki

Zorko preslišal opozorila NLB, Zdolšek v kali zatrl razpravo o prodaji Mercatorja

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 01. 2012 Stran: 17

Laško - »Rezervnega načrta za zdaj nimamo. Prepričan sem, da bodo v Novi Ljubljanski banki (NLB) o svoji napovedi ponovno razmislili,« je generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko včeraj komentiral odločitev delničarjevo preoblikovanju skupine v pogodbeni koncem, ki mu močno nasprotujejo v največji državni banki.

NLB, največja upnica in lastnica Pivovarne Laško, ki zaradi odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) na včerajšnji skupščini ni smela glasovati, je namreč tik pred njenim začetkom upravo Laškega pisno obvestila, da bi oblikovanje pogodbenega koncema med Pivovarno Laško, Pivovarno Union in Radensko »pomenilo kršitev kreditnih pogodb, ki zapadejo v plačilo konec marca«. »Potrditev koncema bo predstavljala razlog za odstop od kreditnih pogodb in takojšnje vračilo dolgov,« so opozoriliv NLB, kjer naj bi ocenili, da bi podpis pogodb o obvladovanju med Laškim in Unionom oziroma Radensko poslabšal kreditna zavarovanja banke.

Zorko delničarje pozval, naj glasujejo proti volji NLB

A čeprav konec marca pivovarni po naših informacijah zapade od 90 do 100 milijonov evrov posojil, kijih družba v tem trenutku ne more vrniti, uprava sklepa o oblikovanju koncerna, ki ga je delničarjem predlagala že tretjič v dveh letih, ni umaknila z dnevnega reda. Ravno nasprotno, Zorko je delničarje celo pozval, naj »glasujejo za koncem v naše dobro«, in ti so to z 81-odstotno večino (predlog je podprl tudi državni Kad) tudi storili. Na vprašanje, ah bodo morali Laščani zaradi tega čez dva meseca razglasiti insolventnost, je Zorko po skupščini odgovoril, da »računa na razumevanje NLB«. »Od danes naprej bomo o tem govorili z bankirji. Pogodbeni koncem je nuja za ustrezno upravljanje virov in uvrščanje izdelkov na trg. Izčrpali smo vse druge možnosti, da lahko normalno poslujemo. Skupina je lani plačala za 25 milijonov obresti, poslovni izid pred davki, obrestmi, amortizacijo in odpisi pa bo letos po načrtih okoli 50 milijonov evrov,« je poudaril Zorko, ki mu je veselje nekoliko skalil le padec predloga o povečanju osnovnega kapitala iz 36,6 na 73 milijonov evrov. Morebitna razglasitev insolventnosti bi pomenila veliko tveganje za banke poleg tega, da bi izničila njihove lastniške deleže v Laškem, vprimeru stečaja ne bi mogle uveljavljati zahtevkov za vračilo tistih posojil, ki so jih dale družbi v času, ko bi ji morale zagotoviti lastni kapital.

Desno-levo zavezništvo proti prodaji Agrokorju

Medij: Večer Avtorji: V. A.,Toplak Damijan,Stepišnik Matija,Esih Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 30. 01. 2012 Stran: 4

Politika ob robu postavljanja novega mandatarja in sestavljanja nove vlade pred današnjo skupščino Pivovarne Laško o vroči temi - o Mercatorju in prodaji hrvaškemu Agrokorju

Člani nadzornega sveta so se seznanili z vsebino prodajne pogodbe za delnice družbe Mercator in na petkovem nadaljevanju četrtkove seje soglašali, da Pivovarna Laško proda omenjeni delež. Največji slovenski trgovec Mercator ostaja še naprej prvovrstna politična tema. O Mercatorju se je govorilo tudi ob robu postavljanja nove slovenske vlade, četudi je nadzorni svet Pivovarne Laško v četrtek na predlog uprave sklenil, da se z dnevnega reda današnje skupščine Laškega umakne predlog sklepa o prodaji deleža v Mercatorju Agrokorju. Delničarji naj bi se predvidoma le seznanili z aktivnostmi glede prodaje. Za dokončno odločitev, ali bo prodajni konzorcij bank in Laškega prodal večinski lastniški delež v Mercatorju, bo sedaj odločilna skupščina delničarjev NLB, banke, v kateri ima največji delež (ne)posredno država. Največja pozornost pa bo na skupščini namenjena temu, ali bodo delničarji dali soglasje k povečanju kapitala Pivovarne Laško (bodisi prek dokapitalizacije ali statutarnega instituta odobrenega kapitala) ter ali bodo potrdili, da se sme skupina Pivovarne Laško oblikovati v pogodbeni koncem, pri čemer bi mali delničarji za vsako delnico Uniona pridobili 14,32 delnice Pivovarne Laško ter za vsako delnico Radenske 0,53 delnice Pivovarne Laško. Na današnji skupščini Laškega NLB in Banka Celje, ki sta 26,4-odstotni lastnici, ne bosta imeli glasovalnih pravic.

Prodaja Agrokorju spet v igri

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 01. 2012 Stran: 9

NS Laškega o prodaji Mercatorja Na dnevnem redu je tudi poslovni načrt za leto 2012 - O ključnih sklepih na ponedeljkovi skupščini odločali brez NLB?

Ljubljana - Nadzorniki Pivovarne Laško bodo na današnji seji obravnavali prodajo pivovarskega deleža v Mercatorju hrvaškemu Agrokorju in poslovni načrt za leto 2012. Zanimiva bo zlasti prva točka, saj je odločanje o Mercatorju po umiku prevzemne namere za Pivovarno Laško spet padlo na nadzorni svet.


O prodaji Mercatorja bi morala zaradi napovedanega prevzema pivovarne odločati skupščina Pivovarne Laško. Uprava pod vodstvom Dušana Zorka je za ponedeljkovo sejo skupščine pripravila sklep, po katerem se delničarji strinjajo s prodajo 8,43-odstotnega deleža Mercatorja Agrokorju. To je delež, ki je v lasti Pivovarne Laško, medtem ko mora o deležu, ki ga ima v lasti Pivovarna Union, odločati skupščina Uniona. Sklep je bil načeloma usklajen z nadzornim svetom družbe, za potrditev pa bi morali pridobiti tričetrtinsko soglasje delničarjev. Odkar Pivovarna Laško ni več tarča Mercatorjevega nameravanega prevzema in prevzemna zakonodaja zanjo ne velja, je odločanje spet v pristojnosti nadzornega sveta.

Mali vlagatelji bežijo, tujci kupujejo

Medij: Moje finance Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 5

SLOVENSKE DELNICE

Število imetnikov delnic v 14 največjih slovenskih borznih družbah se je lani ob precejšnjem upadu vrednosti delnic zmanjšalo za skoraj 18 tisoč, kar je za približno 4.500 več kot v letu 2010. Tako absolutno kot relativno seje največ delničarjev odločilo za umik iz lastništva Krke. Število delničarjev se je v teh delnicah zmanjšalo za skoraj 6.600 oziroma 8,3 odstotka, na 72.677. Podatek ne preseneča, saj so Krkine delnice med najbolj likvidnimi in jih je najlažje prodati, so pa tudi druge - takoj za NKBM - po številu delničarjev. Število delničarjev je sicer najmanj upadlo Istrabenzu (tako absolutno kot tudi relativno), predvsem zaradi velikega upada cene v prejšnjih letih in posledično majhnega števila lastništev malih delničarjev.

Se pa po drugi strani počasi, a vztrajno v večjih družbah povečuje lastništvo tujih vlagateljev, kažejo podatki klirinško-depotne družbe (KDD). Poleg NKBM, kjer je opazen visok skok lastništva tujih vlagateljev zaradi dokapitalizacije, so tuji vlagatelji najbolj povečali svoje lastništvo v delnicah Krke, Mercatorja ter Zavarovalnice Triglav. Po letu 2010, ko so tuji vlagatelji svoje lastništvo v Krki povečali za 3,3 odstotne točke, so ga tudi lani povečali za dobre tri odstotke, tako da zdaj dosega že 16,1 odstotka. Od konca leta 2008 so ga že podvojili. Na drugi strani so se tuji vlagatelji izogibali družb z največjimi težavami, kot sta Intereuropa in Sava. Ob tem je treba opozoriti, da navedeni deleži tujih imetnikov ne pomenijo nujno tujih vlagateljev, saj se lahko za bankami in podjetji, registriranimi v tujini, skrivajo tudi domači vlagatelji.

Zaradi kaosa v nadzornem svetu bi utegnili o prodaji Mercatorja odločati tudi delničarji NLB

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 01. 2012 Stran: 21

Ljubljana - Pred jutrišnjo sejo nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke (NLB), na kateri bodo odločali o soglasju k prodaji desetine Mercatorja Agrokorju, se je pojavilo vprašanje, ali je nadzorni svet naše največje banke sploh operativen. Eden od desetih članov nadzornega sveta Stojan Petrič je namreč na banko že poslal pisno izjavo o odstopu, že na decembrski seji sta se poleg njega iz odločanja zaradi konflikta interesov želela izločiti Marko Simoneti in Igor Masten, Juriju Detičku pa konflikt interesov očita Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN). Za odločanje o prodaji Mercatorja bi moralo sicer glasovati vsaj šest od desetih nadzornikov, večina od teh šestih pa bi morala prodajo podpreti. Toda nadaljnji odstopi in izločanja iz glasovanja niso izključeni.

Stojan Petrič, sicer predsednik uprave Kolektor Group, nam je pojasnil, da je v začetku meseca predsednika uprave NLB Boža Jašoviča in predsednika nazornega sveta Marka Simonetija obvestil o svojem odstopu, vendar bo veljaven šele, ko se bo z njim seznanil nadzorni svet. O razlogih za odstop ni želel govoriti, po naših informacijah pa je Petrič že lansko pomlad napovedal, da bo odstopil, če bo rezultat banke tretje leto zapored negativen. Kot je znano, je Božo Jašovič, katerega odstop je nadzorni svet decembra že sprejel, vendar opravlja funkcijo do imenovanja novega predsednika uprave, v začetku lanskega leta napovedoval pozitiven rezultat za leto 2011, vendar bo banka poslovno leto končala z okoli 200 milijoni evrov izgube.

Leto po zapisih L'Espressa cerkvene finance tik pred potopom

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 21. 01. 2012 Stran: splet 15.26
 
Maribor - Natanko pred letom dni je italijanski časnik L'Espresso razgalil propadle finančne posle mariborske nadškofije. Slovenski javnosti so bile cerkvene težave z nasedlimi naložbami sicer znane že prej, objava v omenjenem časniku pa je dokončno razkrila stomilijonske dolgove, v katerih so po radodarnem kreditiranju veliko izgubile tudi banke.
 
Mariborska nadškofija naj bi bila zadolžena za 800 milijonov evrov, je lani razkril L' Espresso, ki se je pri tem skliceval na zaupne dokumente, točneje poročilo apostolskega vizitatorja Gianluce Piredde. Ta je sicer koordiniral skupino TMF, ki jo je mariborska nadškofija skupaj z ekipo banke Rothschild že leto prej povabila k sodelovanju za pospešitev reševanja težkega ekonomskega stanja.
 
Finančne težave, verjetno pa tudi omenjena objava, je le nekaj dni pozneje odnesla takratnega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, ki se je uradno upokojil, namesto njega pa je papež Benedikt XVI. imenoval dotedanjega mariborskega nadškofa pomočnika Marjana Turnška.
 
Novi nadškof Turnšek je obžaloval dogodke in priznal, da poslovanje med mariborsko nadškofijo in Vatikanom v preteklosti ni bilo vselej najbolj v skladu s pravili. Vendar pa sankcioniranje odgovornih, recimo nekdanjega prvega finančnika nadškofije Mirka Krašovca, za takšno ravnanje ni predvideno, saj to lahko stori le Vatikan.
 

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.