Nova KBM
Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba
Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dnevne novice
Datum: 05. 05. 2012 Stran: 3
Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba
Plače slovenske podjetniško-upravljavske elite Med najbolje nagrajenimi tudi predsedniki uprav Save, NKBM in Pivovarne Laško. Prejemki uprav podjetij in nadzornih svetov, kijih razkrivajo letna poročila 2011, kažejo, da v kar številnih primerih ni tesne povezave med njihovimi zaslužki in rezultati družbe.
Nasprotno, rezultati padajo, menedžersko-nadzorniški prejemki pa rastejo; celo takrat, ko so družbe v izgubi in morajo ekipe tudi zato oditi. Včasih tudi prepozno, a so za to celo nagrajene.
Med desetimi najbolje nagrajenimi in plačanimi predsedniki uprav in njihovih celotnih ekip so kar trije, ki vodijo družbe in sisteme, ki so v izgubi. Kranjska Sava ima več kakor 157 milijonov evrov izgube, NKBM 70 milijonov, Skupina Pivovarna Laško 15,3 milijona evrov. Helios sodi med podjetja, ki so v stečajni masi propadlih Zvonov, a je leto končal z 1,3 milijona evrov dobička. Luka Koper lovi ravnotežje tik nad gladino z 0,5 milijona evrov čistega dobička. Istrabenz se lahko pohvali z dobrimi 23 milijoni evrov čistega poslovnega izida, a toliko mu je ostalo, če poenostavimo, po tem, ko je prodal svoji družbi Instalacije in IG energetski sistemi za celih 48 milijonov evrov. Izgubarske luknje so med temi družbami velike, v lastniških povezavah in slabitvah, ki jih terjajo slabe naložbe, pa so včasih videti nerešljive.

A to se pri prejemkih vodilnih prav veliko ne pozna. Povprečni bruto prejemki najbolje plačanih se gibljejo od 16.000 do dobrih 22.000 evrov. Izjemi sta Janez Bohorič in Matjaž Kovačič, saj je njune lanske prejemke lepo zaokrožila še odpravnina; Kovačič je tako, kljub temu da je NKBM pristala v globoki izgubi, prejel v povprečju skoraj 18.000 evrov bruto, Janez Bohorič pa, potem ko je »njegova« Sava lani podvojila izgubo, na 157 milijonov evrov, 26.000 evrov bruto.
Tudi nadzorniki bank niso reveži
Prejemki uprav NLB in Abanke so skromnejši kakor leta 2010. O prejemkih nadzornikov pa se tudi v bančnih družbah zdi, da so tako rekoč neodvisni od stanja v njihovih bilancah. Če se nismo ušteli pri seštevanju, so si nadzorniki NKBM prislužili skupaj kar 178.000 evrov, nadzorniki NLB, kjer je treba upoštevati tudi mednarodno sestavo, pa slabih 170.000 evrov. Tudi sicer se zdijo prejemki nadzornih svetov precej neodvisni od rezultatov družb, med dobro nagrajenimi je vsekakor NS NKBM, ki je prejel več kakor 178.000 evrov. Rekorder med nadzorniškimi ekipami je NS Mercatorja, ki ga je lani vodil Robert Šega; 12-članski je lani skupno prejel 235.000 evrov bruto.

Videti je, da nadzorniki vestno upoštevajo priporočila, po katerih so v zadnjem času spet plačani vsak mesec za opravljanje nadzorniške funkcije, pripadajo pa jim tudi sejnina in drugi stroški. Tudi če bi posameznik opravljal zgolj dve nadzorniški funkciji, bi v povprečju lahko dobil kakšnih 3000 evrov bruto na mesec; sejnine in vse drugo bi bili »za povrh«, da ne omenjamo dodatnih funkcij v različnih komisijah.
Nekateri prejemki tudi ekscesni
Naša podjetniška upravljavska elita se s krizo in njenimi izzivi različno spopada, a pri njenih prejemkih to ni tako jasno izpostavljeno. Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije MDS, ugotavlja: »Nekateri prejemki vodilnih so normalni, drugi ekscesni. Glede na zadolženost podjetja ali sistema bi morali biti vodilni med prvimi, ki bi si morali znižati plače. Vsaj na tistih 'Lahovnikovih' 12.500 evrov bruto.« Tudi z nadzorniki je podobno, tri nadzorne funkcije so lahko že izjemno solidna bruto plača. Stankovič meni, da bi bili profesionalni nadzorniki boljša rešitev, kakor je sedanja, ko najbolj izpostavljeni predsedniki uprav sedijo v najbolj izpostavljenih nadzornih svetih nekaterih največjih družb. Sicer pa tudi Stankovič meni, da bi bilo smiselno v državi tako na ravni ministrstev kot stanovskih združenj razmišljati o nekakšnem novem Lahovnikovem zakonu in previsoke prejemke znižati, še zlasti v podjetjih, kjer imajo težave.
Višji prevzemni prag?
Medij: Večer Avtorji: J. Z.,Vidic Ivan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 04. 2012 Stran: 8
Prevzemni prag naj bi s 25 odstotkov dvignili na tretjino glasovalnih pravic. Novela zakona o prevzemih naj bi spodbudila trg kapitala, vlado pa najbolj zanima dotok svežega, tujega kapitala
Vlada v državni zbor pošilja novelo zakona o prevzemih in predlaga nujni postopek pri sprejemu. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je pojasnil, da vladni predlog zvišuje prevzemni prag s sedanjih 25 odstotkov na tretjino deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi, s tem pa naj bi bila višina prevzemnega praga primerljiva z rešitvami v drugih državah EU. Slovenija po pojasnilih ministra s sedanjim 25-odstotnim prevzemnim pragom bistveno odstopa od rešitev v drugih državah članicah povezave, saj ima, razen Madžarske, najnižji prevzemni prag. Žerjav je naštel, da imajo Avstrija, Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska 30-odstotni prag, Poljska in Slovaška pa 33-odstotnega.
"Vlado pri tem najbolj zanima dotok svežega, tujega kapitala, je povedal minister in dodal, da z novelo vlada odpravlja tudi pomanjkljivost, "ki se je nehote prikradla v veljavni zakon", ko za prekrške ni mogoče kaznovati posameznikov. Novela tako določa pravno podlago, na podlagi katere bi lahko agencija za trg vrednostnih papirjev za prekrške kaznovala tudi posameznike. Žerjav je še zatrdil, da je novela usklajena s kvalificiranimi deleži o pridobitvi vrednostnih papirjev, denimo z zakonom o bančništvu.
Prag naj bi bil ovira
Prevzemni prag na 33 odstotkov, država bo odrešena prevzemov
Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 16. 04. 2012 Stran: 11
Vlada bo v četrtek obravnavala in predvidoma potrdila predlog sprememb zakona o prevzemih. Predlagan je dvig prevzemnega praga s 25 na 33 odstotkov »z namenom pozitivnega vpliva na oživitev kapitalskega trga«.
Slovenija imaz zdaj veljavnim zakonom ob Madžarski najnižji prevzemni prag med članicami EU; večina ima mejo določeno pri 30 odstotkih. Dvig praga je konec marca predlagala agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), predlog pa je vladi formalno vložilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava. »Obveznost podati prevzemno ponudbo že pri 25 odstotkih ima namreč za posledico, da večji vlagatelji, ki bi si zaradi velikosti svojega vložka želeli imeti vpliv vsaj na določene poslovne odločitve (to je na tiste, ki zahtevajo statutarno večino, kije navadno določena na 75 odstotkih), ne morejo doseči takšnega cilja brez prevzemne ponudbe, ki pa se mora nanašati na vse delnice,« opozarjajo v ATVP. Takšen ukrep bi skupaj z drugimi (postopen umik države iz družb brez strateškega pomena, zbiranje kapitala prek javnih ponudb vrednostnih papirjev in uvrstitev teh na organizirani trg) po mnenju ATVP domačim in tujim vlagateljem poslal »močan pozitiven signal«.
Država z dieto
Medij: Reporter Avtorji: Černic Andrej Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna Datum: 16. 04. 2012 Stran: 17
Kaj čaka politično kasto s sprejemanjem varčevalnih ukrepov? Ljudje so politiko in politike zasovražili tudi zaradi nevzdržnih javnih finančnih tokov, ki legalno (in nelegalno) pri življenju vzdržujejo politični in strankarski sistem posvečene kaste izbrancev. Pogosto lah-, ko slišimo, da preprosti ljudje primerjajo politiko z najstarejšim poklicem na svetu nekako v skladu z geslom Pokažite mi poštenega politika, in pripeljal vam bom deviško prostitutko. V času, ko moramo vsi stiskati pas, pa se postavlja vprašanje, kako bodo svoj z Bulgari podpisani pas stiskali politiki. Vprašanje je treba zastaviti širše, saj naši politiki kljub vsemu le nimajo tako nemogoče visokih plač. Vprašati se moramo glede sistema, ki dopušča brezglave in potratne stroške za širši javni sektor, kamor spadajo tudi izjemno dobro plačani direktorji prezadolženih podjetij. Ali pa dobro plačane sejnine v nadzornih svetih. In še številni uradi in agencije, ki ne opravljajo deklarativne funkcije, ampak postanejo zelo pogosto samo »parkirišče« za odslužene politike in nekdanje pomembneže.
V Varšavi brez poslov s Krko, državni lastniki ohromljeni
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 13. 04. 2012 Stran: 15
V Ljubljani je bilo s Krko včeraj za milijon evrov poslov, v Varšavi z njo niso trgovali
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je vzela glasovalne pravice državnim lastnikom novomeške Krke. Gre za serijo postopkov odvzema glasovalnih pravic v družbah, ki ga je »zakuhal« broker Luke Koper.
Spomnimo, Luka Koper oziroma upravljavec njenih sredstev je kot portfeljsko naložbo kupil več delnic slovenskih podjetij, s tem pa je kršil zakon o prevzemih. Ta povezanim lastnikom (državi) prepoveduje dokupovanje delnic.
Lastnikov Žugljeva palica ne skrbi preveč
Tokrat je ATVP glasovalne pravice v Krki prepovedal uresničevati Sodu, Kadu, Luki Koper, Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in KBM Fineku. Lastnikov, ki imajo okoli 27 odstotkov Krke, po naših informacijah Žugljeva odločba ne skrbi preveč. Oziroma kot pravi Tomaž Kuntarič s Soda (ta ima skoraj 15 odstotkov Krke): »Uporabili bomo ustreznapravna sredstva, torej bomo vložili tožbo na vrhovno sodišče, poleg tega pa je v pripravi sprememba zakonodaje.«
Na spremembo prevzemne zakonodaje računajo tudi v Luki Koper, kjer z Žugljevo odločbo uradno še niso seznanjeni. Nova prevzemna zakonodaja naj bi zvišala prevzemni prag.
Država v Krki ostala brez glasovalnih pravic
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 04. 2012 Stran: 9
ATVP ukrepa Agencija uresničila napoved in kaznovala zaradi usklajenega delovanja državnih lastnikov
Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj presenetila z ostrim ukrepanjem zoper kršitelje prevzemne zakonodaje; na samem začetku skupščinske sezone je državnim lastnikom Krke zaradi usklajenega delovanja in preseganja prevzemnega praga prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic.
Brez glasovalnih pravic v Krki so ostali Sod, Kad, Luka Koper, Zavarovalnica Triglav, KBM Fineko in Aerodrom Ljubljana; ti skupaj obvladujejo 27,4 odstotka Krke, ki je pred dnevi s svojo delnico začela kotirati na Varšavski borzi.
Odvzem glasovalnih pravic je najbolj oster ukrep, s katerim lahko agencija kaznuje delničarja, saj na skupščini ne more odločati o svojem premoženju (lahko pa vlaga nasprotne predloge). Pri tem ne gre pozabiti, da novomeška Krka ni edina družba, v kateri je glavni nadzornik kapitalskega trga zaradi suma kršitev iz leta 2007 začel postopek odvzema glasovalnih pravic.
V tem hipu ima ATVP odprte (ne pa še končane) postopke v devetih družbah; v Krki je že odločil, odprti pa ostajajo še v Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM.
To bi lahko pomenilo, da bo država v prihajajočih tednih ostala brez glasovalnih pravic v še kateri pomembni domači delniški družbi in da bodo o njihovi usodi odločali manjšinski delničarji.
Han: Zakon o prevzemih je treba spremeniti
Nalijmo si čistega piva
Medij: In store Avtorji: Đurovič Igor Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 04. 2012 Stran: 20
razmišljanja in komentarji
V času gospodarske krize in recesije se je v škripcih znašlo tudi veliko slovenskih podjetij, ki so bila in so še vedno uspešna, a so pred velikimi izzivi. Med temi je tudi Pivovarna Laško, kije hkrati tudi lastnica druge največje slovenske pivovarne, Uniona. Vprašanje, ki smo ga naslovili sogovornikom, se je glasilo: Kako gledate na stanje v Pivovarni Laško in ali je za rešitev skupine boljše novo zadolževanje ali prodaja?
Kot smo pisali v prejšnji številki, je predsednik uprave skupine Pivovarna Laško Dušan Zorko povedal, da se bo postopek prodaje Mercatorja moral nadaljevati. "Če se bo prodal Mercator, se bo prodalo Laško," je dejal takrat in poudaril: "Tudi mi potrebujemo stabilnega lastnika'' Skupina Laško se bo z vsem premoženjem po Zorkovih pojasnilih težko prodala: "Tudi posamezno ne bo lahko, zdaj se govori o prodaji Uniona, a tudi to bi bilo težko. Union ima 12 odstotkov Mercatorja." Zorko je takrat še navedel, da se inte-Dušan Zorko, predsednik uprave Skupine Pivovarna Laško resenti za nakup redno oglašajo, tokrat pa je na postavljeno vprašanje za InStore odgovoril takole: "V Skupini Laško zadnja leta intenzivno izvajamo sanacijo finančnih razmer v podjetjih, ki so nastale v preteklosti zaradi prevelikega zadolževanja. Rešitev vidimo v kombinaciji "dezinvestiranja" vsega premoženja, ki ne predstavlja našega osnovnega posla, dolgoročnega reprogramiranja bančnih posojil in v skladu s poslovno strategijo rasti prihodkov, predvsem, na tujih trgih. Kakršnokoli zadolževanje zato seveda ne pride v poštev."
Žerjav bi dvignil prevzemni prag
Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 04. 2012 Stran: 23
Ljubljana - Manj kot dva tedna po javni pobudi direktorja AT-VP Damjana Žuglja za spremembo zakona o prevzemih je ministrstvo za razvoj in tehnologijo pod vodstvom Radovana Žerjava pripravilo predlog za zvišanje prevzemnega praga iz trenutnih 25 na 33,33 odstotka. Pri predlagani spremembi so na ministrstvu upoštevali tudi dejstvo, da ATVP zaradi kršitve zakona vodi vrsto postopkov, med drugim proti državi, ki pa jih očitno ne bo mogla končati. Zaradi tega je ministrstvo vpredlog vključilo določilo, da vprimeru zaustavljenih postopkov zaradi spremembe prevzemnega praga vsaka stran krije svoje stroške.
V primeru, da bi vlada podprla dvig, bi se avtomatično rešila postopkov ATVP v Luki Koper, NKBM, Krki, Savi in Pozavarovalnici Sava, medtem ko bi morala denimo v Aerodromu Ljubljana prodati le manjši paket delnic. Žugelj je sicer že konec decembra lani napovedal, da bo postopke proti državi predvidoma končal že do konca marca, a za zdaj ATVP ni poslala še nobene nove odredbe. Da bi bil njihovpredlog motiviran s postopki, ki jih vodijo proti državi, na ATVP zanikajo, a ob enem priznavaj o, da njihov predlog z njimi časovno sovpada.
Bančne rošade: kdo prihaja v uprave in kdo odhaja iz teh
Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Koren Ksenija Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 04. 04. 2012 Stran: 6
Čeprav imajo naše banke precejšnje težave - lani je bančni sistem izkazal zgodovinsko, 388 milijonov evrov veliko čisto izgubo -, pa položaji v bančnih upravah ostajajo vabljivi. Zbrali smo nekaj informacij in kadrovskih špekulacij, ki krožijo o novih bankirjih.
Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani uprave banke, določa 63. člen zakona o bančništvu. Po tem je za člana uprave banke lahko imenovana samo oseba:
1. ki je ustrezno strokovno usposobljena ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov banke (najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov), in
2. ki ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ali kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti (denimo hude telesne poškodbe ali izdaje poslovne skrivnosti).
Kvot za sestavo uprav (tuji člani) zakon ne določa.
1. Unicredit: Arhar odhaja, Priverschek ne prihaja? Predsedniku uprave Unicredit banke Slovenije Francetu Arharju (64) mandat poteče 1. junija letos. Za leto dni so mu ga lastniki podaljšali lani. Arhar bo od junija direktor Združenja bank Slovenije. Viri za najverjetnejšega Arharjevega naslednika, ki bo potrjen 26. aprila, omenjajo Klausa Priverschka. Ta je zdaj šef Unicredita v Srbiji, med letoma 2002 in 2005 pa je bil drugi človek takratne Bank Austria-Creditanstalt Slovenia. A na Unicreditu pravijo: »Informacija o gospodu Priverschku ni resnična.« Za možnega kandidata velja tudi Štefan Vavti, ki je v upravi banke že deloval v letih 2004 in 2007, zdaj pa je na Dunaju.
Šest novih nadzornikov in višja dividenda
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan,U. E. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 03. 2012 Stran: 9
Po četrtkovem odstopu celotne uprave Mercatorja pod vodstvom Žige Debeljaka je bilo na včerajšnji skupščini delničarjev že imenovanih šest povsem novih nadzornikov
Članici uprave Pivovarne Laško Marjeta Zevnik in Mirjam Hočevar, Rok Rozman (prokurist v Unicreditu Slovenija), Boris Galič (Allianz Zagreb), Zdenko Podlesnik (iz kroga družb NFD) in dr. Matej Lahovnik so bili na včerajšnji skupščini delničarjev Mercatorja - dan po odstopu celotne Mercatorjeve uprave - imenovani za nove nadzornike s strani kapitala. Ob njih bodo v nadzornem svetu po novem namesto šestih le še trije predstavniki zaposlenih. Skupščine se je sicer smelo udeležiti le 73,38 odstotka kapitala, saj NLB z Banko Celje, Nova KBM, Abanka Vipa, Gorenjska banka in Banka Koper še zaradi predlanske odločbe ATVP niso imele glasovalnih pravic, skupščine pa so se udeležili imetniki 66,69 odstotka delnic z glasovalno pravico. Na skupščini je krog lastnikov okrog Pivovarne Laško, banke Unicredit in družb NFD obvladoval tri četrtine prisotnih glasov, zato je Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije menil, da bi te družbe morale zaradi domnevnega usklajenega delovanja na skupščini podati tudi prevzemno ponudbo za Mercator.
Višja dividenda, uprava brez odpravnin
Druga pomembnejša točka včerajšnje skupščine pa je bila, da se med delničarje namesto s strani uprave v odstopu in prejšnjega nadzornega sveta predlaganih 4,5 evra bruto dividende na delnico (prvotni predlog je bil celo zgolj tri evre) na predlog družb skupine Pivovarne Laško nameni šest evrov bruto dividende na delnico ali 22,6 od skupno 28,8 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava Mercatorja pod vodstvom Žige Debeljaka predlogu ni ugovarjala; je pa svoj ponujeni odstop že predtem pojasnila z besedami, da se je zgodil po tehtnem premisleku, ker se je očitno omajalo zaupanje nekaterih večjih lastnikov do te uprave. Čas odstopa pa po Debeljakovih besedah naj ne bi bil povezan s samo včerajšnjo skupščino delničarjev, ampak so čakali, da se zaključi prejšnji krog prodaje večinskega deleža Mercatorja članov konzorcija. Upravi, ker je odstopila, tako Debeljak, niti ne pripadajo odpravnine, imajo pa v skladu s svojimi pogodbami o zaposlitvi šestmesečni odpovedni rok, ki pa so ga v korist družbe tudi pripravljeni skrajšati. Predstavniki lastnikov na skupščini, tudi novi nadzorniki Mercatorja s strani Pivovarne Laško in Unicredita, so bili različnih mnenj o nujnosti čimprejšnjega sklica seje novega nadzornega sveta, a verjetno se bo nekoliko počakalo tudi zaradi iskanja primernih kandidatov za vodenje ene največjih slovenskih gospodarskih družb.
Revizija zaradi prevzemne namere







