Nova KBM

Kje so danes krivci za izgube v državnih podjetjih

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Mihajlović Novica,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 30. 08. 2012 Stran: 5

Nekdanja uprava Telekoma Slovenije je družbo oškodovala za okoli 13 milijonov evrov, so prepričani na komisiji za preprečevanje korupcije. Zdaj je nekdanji predsednik uprave Bojan Dremelj direktor razvojnega centra, njegov nekdanji prvi nadzornik Žiga Turk, ki sicer poudarja, da v času, ko naj bi bili sporni posli narejeni, ni bil več prvi nadzornik, pa je zdaj superminister. Preverili smo, kaj delajo nekdanji šefi in nadzorniki tistih državnih družb, ki so bile oškodovane ali so sklepale izgubarske posle.

Medtem ko organi pregonaodkrivajo nepravilnosti po posameznih poslih, na katere smo mediji opozarjali že leta, smo pogledali, kaj delajo tisti, katerih odgovornost za vodenje družb je po zakonu o gospodarskih družbah jasna. Zakon pravi, da poslovodstvo, to sta praviloma uprava in nadzorni svet, za nepravilnosti pri poslovanju odgovarja tudi z osebnim premoženjem. Razen še nepravnomočne sodbe v aferi Čista lopata, v kateri so bili zaradi dogovarjanja o gradnji letališkega stolpa na zaporno in denarno kazen obtoženi nekdanji šefi SCT, Primorja in Vegrada - Ivan Zidar, Dušan Črnigoj in Hilda Tovšak -, ter nekaj začetih sodnih in kriminalističnih postopkovza to, daje velik del slovenskega gospodarstva na kolenih, ni odgovarjal noben menedžer. Kaj delajo tisti, ki so bili šefi državnih družb?

 

TELEKOM SLOVENIJE

Banke blokirajo razvoj Laškega

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijana Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 08. 2012 Stran: 9

Večinske lastnice Pivovarne Laško so banke, mnoge med njimi tudi njihove upnice, ki so včeraj vnovič blokirale za obstoj in razvoj največjega pijačarskega podjetja prepotrebno dokapitalizacijo

 Banke, ki so ne le pomembne upnice, ampak tudi večinske lastnice Pivovarne Laško, ne podpirajo dokapitalizacije podjetja iz Laškega. Z njo so po dokapitalizacijski ceni osem evrov za delnico (borzna cena je 4,65 evra) v Laškem kanili zbrati blizu 70 milijonov evrov svežega denarja, ki bi jim prišel še kako prav, dokler ne prodajo katere izmed naložb, ki ne sodijo v njihovo osnovno dejavnost. Skupini Pivovarna Laško po lanskoletni prodaji ajdovskega Fructala in nekaj odstotkov delnic Zavarovalnice Triglav ter hotela Savinja občini Laško drugih večjih naložb (Mercator, Delo z Večerom) kljub več poskusom še ni uspelo prodati, mag. Dušan Zorko, predsednik uprave Pivovarne Laško, pa ob tem na naše vprašanje dodaja, da v tem trenutku niti za eno njihovo naložbo ni kupca, kar je posledica tudi gospodarskih razmer v naši državi.

Še intenzivneje v prodajo premoženja

Skupščina Laškega je tokrat trajala vsega 47 minut, za Dušana Zorka pa je bil njen razplet pričakovan, vključno z neizglasovanjem dokapitalizacije, za katero se je izrekla le četrtina prisotnega kapitala. Ob tem se je prvi mož laške pivovarne lastnikom zahvalil za podporo, hkrati pa o dokapitalizaciji dejal, da bodo na skupščino venomer prišli s predlogi, ki so koristni za lastnike, ti pa naj se nato sami odločijo, ali jih bodo podprli. Dodal je, da imajo s predstavniki bank razgovore praktično vsak dan in da je bil na teh sestankih tudi govor o delni konverziji njihovih posojilnih dolgov v lastniški delež Pivovarne Laško, a pri bankah za zda] s tem predlogom niso imeli veliko uspeha. "Ker dokapitalizacija ni bila potrjena, bomo morali še intenzivneje nadaljevati odprodajo premoženja," je pojasnil Zorko, ki pa je zadovoljen, da jim je letos ob vračilu 13 milijonov evrov posojilnih obresti uspelo odplačati tudi za sedem milijonov evrov glavnic.

Haučevi na Pošti pogoreli v tožbi proti bivšemu vodstvu

Medij: Dnevnik Avtorji: Klipšteter Tomaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 08. 2012 Stran: 8

Maribor - Enako, kot je to napovedal v upravi NKBM, se je Aleš Hauc tudi ob svojem prihodu v vodstvo Pošte Slovenije lotil razčiščevanja poslovnih potez njegovih direktorskih predhodnikov. To sodno obračunavanje mu je povsem spodletelo. Po več kot petih letih pravdanja se je nekdanjemu generalnemu direktorju Alfonsu Podgorelcu in namestniku Jožetu Foštu uspelo pravnomočno ubraniti tožbe, v kateri je Pošta Slovenija skušala od njiju iztožiti 2,63 milijona evrov odškodnine. Pravdo sta dobila zato, ker Hauc ni imel bistvenega dokumenta za tožarjenje: pooblastila edine lastnice Pošte - Republike Slovenije.

Podgorelec in Fošt sta Pošto vodila do maja 2005. V fotelj generalnega direktorja je zatem sedel Hauc. Leta 2006 je naročil revizijo poslovanja podjetja za obdobje med letoma 2000 in 2004. Revizorji so tedaj presojali tudi pravilnost postopkov dobave in montaže petih pisemskih usmernikov za poštno-logistična centra v Ljubljani in Mariboru. Zgodile so se nepravilnosti, naj bi bili ocenili revizorji. Z njihovim poročilom se je seznanil nadzorni svet in sprejel sklep, da naj Hauc vloži tožbo zoper bivše vodstvo. To je storil maja 2007.

Kako se je proti Večeru temnilo

Medij: Večer Avtorji: Kocjan Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 25. 08. 2012 Stran: 4

Nova KBM je skušala po nareku politike odigrati vlogo Večerovega grobarja od privatizacije do danes, ko se je izkazalo, daje načrt poskusa prevzema Večera od mikropodjetja 3Lan slonel prav na uslugah te ustanove

Da je za celotnim scenarijem poskusa najverjetnejšega uničenja Večera stala Nova KBM, je pravzaprav simptomatično. In nekako pričakovano. A zato nič bolj razumljivo. Kajti prav ta druga največja državna banka, pred krizo štajerski finančni steber, je kot lakaj nekdaj vladajočih politik odigrala ključno vlogo pri lastninjenju Večera. Da se je polastila vpliva na drugi največji časopis v državi, ni zraslo le na zelnikih vodilnih v drugi največji banki. To se je zgodilo zato, ker je Večer postal premočan, preveč neodvisen in preveč uspešen, da bi gospodje v prestolnici to razumeli.

Ko je Večer podiral rekorde ...

Kdo bo plačal sedem evrov za delnico Abanke, ki je na borzi štiri evre?

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 21. 08. 2012 Stran: 13

Abanka, ki ima dobrih osem odstotkov slovenskega bančnega trga, danes začenja prodajo dokapitalizacijskih delnic. Koliko od 50 milijonov evrov ji bo uspelo zbrati, je odvisno predvsem od politične volje oziroma največje lastnice, to je Zavarovalnice Triglav, saj mnogi preostali lastniki nimajo niti za kruh, priznavajo neuradno. Ta dokapitalizacija Abanke, ki posluje z izgubo, ne bo rešila.


Zavarovalnica Triglav ima kot največja, 25,6-odstotna lastnica Abanke, vprihodnjih 14 dneh predkupno pravico za 12,8 milijona evrov dokapitalizacijskih delnic, vzajemni sklad Triglav Steber 1 pa še za 3,7 milijona. Koliko bo zavarovalnica vplačala (zlasti v drugem krogu prodaje), utegne biti znano prihodnji teden, ko bo predvidoma zasedal nadzorni svet. Druga največja lastnica Abanke, kranjska Sava, novih delnic gotovo ne bo vplačala - zaradi tega se ji bo delež morebiti zmanjšal za polovico -, prav tako jih ne bo denimo državna Slovenska odškodninska družba, v Gorenjski banki o vplačilu še molčijo. Jasno je že, da bo večina dokapitalizacijskih delnic ostala za drugi, odprti krog prodaje vprvi polovici septembra.

Za male vlagatelje cenejši nakup na borzi

NKBM naj dokapitallzira država

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 16. 08. 2012 Stran: 1

"Čudno bi bilo, če država v NKBM ne bi ohranila svojega deleža. Banko je treba najprej dokapitalizira ti in potem takoj začeti prodajati delež. Kdor je dokapitaliziral banko po 27 evrov, potem po 8 evrov, bi bilo smiselno, da ta delež obdrži pri morebitni dokapitalizacijski ceni evro ali evro in pol, o ceni delnice zgolj ugibam, ker bi sicer to pomenilo veliko razvrednotenje državnega deleža, poleg tega bi bila s tem onemogočena prodaja večinskega deleža," je ob robu torkove skupščine NKBM povedal Rajko Stankovič, predsednik Društva malih delničarjev Slovenije.

Male delničarje NKBM so ostrigli

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 08. 2012 Stran: 9

Komu je v interesu nizka cena delnice NKBM, se bo pokazalo, ko bo država prodajala svoj delež. Še prej bi bilo smiselno, da banko dokapitalizira, da ne bi razvrednotila svojega deleža

Delničarji NKBM so na torkovi skupščini imenovali družbo Deloitte Revizija iz Ljubljane za pooblaščenega revizorja za revidiranje računovodskih izkazov banke in Skupine NKBM za leto 2012. Tako so na posebej sklicani skupščini potrdili predlog, ki ga je na junijski redni letni skupščini kot nasprotni predlog podal Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS).

Revizija za 330 tisoč evrov

Takrat njegov predlog ni dobil podpore, češ da bi menjava revizorja zavlekla pripravo dokapitalizacije banke, kakor tudi ne predlog takratnega nadzornega sveta banke (vodil ga je dr. Dušan Jovanovič), da bi banko in skupino revidirala družba Ernst & Young iz Ljubljane. Na torkovi skupščini je bilo prisotnih 53 odstotkov delničarjev z glasovalno pravico in predlog nadzornega sveta, od sredine julija mu predseduje dr. Peter Kukovica, so sprejeli soglasno. Imenovanje revizorja je bila edina vsebinska točka skupščine, ki letos zaradi potrebne dokapitalizacije verjetno ni bila zadnja.

Prodaja Zavarovalnice Maribor postaja konkretna

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 08. 2012 Stran: 9

Skupščina NKBM Delničarji bodo na njej glasovali o revizorju - Za ZM se zanimajo Pozavarovalnica Sava in najmanj dve tuji zavarovalnici

Ljubljana - Mali delničarji na današnji skupščini NKBM od uprave banke pričakujejo več odgovorov na aktualna vprašanja, med drugim o odprodaji nekaterih naložb. Morda bodo kaj izvedeli o prodaji Zavarovalnice Maribor, ki je prva v vrsti za prodajo.


Po dobrih dveh mesecih se bodo znova zbrali delničarji Nove Kreditne banke Maribor. Na redni skupščini namreč niso potrdili predloga nadzornega sveta, da se za revizorja imenuje hiša Ernst & Young, prav tako ni dobil podpore nasprotni predlog predsednika Društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankoviča, da se za revizorja imenuje hiša Deloitte.

Zato je uprava banke iskala novega revizorja. Revizijska komisija je zbrala tri ponudbe, in sicer PVVC, KPMG Slovenija in Deloitte Revizije. Nadzorni svet tako delničarjem predlaga, naj Deloitte Revizijo potrdijo za revizorja.

Reševanje Nove KBM

Medij: Večer Avtorji: Premzi Vilibald Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pisma bralcev Datum: 07. 08. 2012 Stran: 27

Reševanje Nove KBM Bonitetna hiša Moodvs je znižala oceno kreditnega tveganja tudi za Novo KBM za štiri stopnje z Ba2 na B3, ob tem pa ugotavlja, da so obeti za naprej prav tako negativni. Skoraj istočasno ekonomist EBRD Lehman, pristojen za Slovenijo, meni, da bi morale biti prav pretežno državne banke bolje vodene in brez političnega vpliva na kadrovanje. Prav to je slovenske banke pripeljalo v situacijo, v kateri so. Zato pa bomo davkoplačevalci z znižanjem plač, pokojnin, znižanjem vseh v desetletjih pridobljenih pravic in standardov socialne države, z večanjem obsega revščine, z višjimi in novimi davki plačali tako imenovano dokapitalizacijo bank, ki bo znašala nekaj milijard evrov. Čeprav finančni minister obeta, da bo to storil nekdo drug, v stvarnem svetu globalne krize tega ne bo. Saj tudi preprost občan ne kupuje zavestno gnilih jajc, premeteni finančniki sveta pa se takih dejanj izogibajo na daleč. Dokaz za to je primer Nove LB, katere solastnik iz Belgije dokapitalizacije ni bil pripravljen izvesti. Kapital teži samo k enemu cilju - profitu. To je bistvo kapitalističnega sveta, v katerem živimo. Na problem upravljanja bank, na politično kadrovanje v Sloveniji opozarja vrsta verodostojnih ekonomistov doma in v svetu. Tudi predstavnik EBRD za Slovenijo gospod Lehman in gospod Arhar. Slednji zagotavlja, da je doma vrsta dobrih in verodostojnih bančnikov, ki niso člani političnih opcij in ne bi, kot je povedal bivši direktor NLB Draško Veselinovič, prisluhnili zahtevam vsakokratne politike za "noro kreditiranje" političnih in osebnih prijateljev.

Večji borzni padec od NKBM doživela le podjetja pred stečajem

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 08. 2012 Stran: 7

Samo mali vlagatelji so z delnicami NKBM do zdaj izgubili že okoli 200 milijonov evrov premoženja

Ljubljana - Nova KBM je bila včeraj na borzi vredna zgolj še 54 milijonov evrov, kar je celo slabo polovico manj, kot je znašala višina lanskoletne dokapitalizacije. Do zdaj so samo mali delničarji banke izgubili že več kot 200 milijonov evrov svojega premoženja, vsi nedržavni lastniki pa med 300 in 350 milijoni evrov. Delnica NKBM je bila včeraj na borzi vredna le še 1,39 evra, kar je 97 odstotkov manj kot na vrhuncu borzne evforije in 95 odstotkov manj kot v času, ko je prva vlada Janeza Janše izvedla prvo javno prodajo delnic javnosti (IPO). Večji padec vrednosti so na Ljubljanski borzi zabeležili le še nekatera podjetja, ki so končala v stečaju, in nekatere družbe, ki so tik pred stečajem.

Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc, kije sredi aprila prevzel vodenje banke, na padec vrednosti delnice očitno (še) nima odgovora, saj lastništvo banke poleg malih vlagateljev v zadnjem času zapuščajo tudi nekateri tuji investitorji. Na izrecno vprašanje, kaj namerava narediti za dvig cene delnice, smo namreč dobili le splošen odgovor, da že načrtujejo in izvajajo določene ukrepe za izboljšanje poslovanja, ki bi pozitivno vplivali tudi na ceno delnice. »Med temi ukrepi so aktivnosti za izboljšanje kapitalske ustreznosti, nadaljnje čiščenje kreditnega portfelja, bodoča prenova strategije banke, izboljšanje poslovanja in uvedba oziroma nadgradnja določenih bančnih storitev,« so še našteli v banki.

Dokapitalizacije kot po tekočem traku

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.