Nova KBM
Država ni zaskrbljena zaradi izgube glasovalnih pravic v NKBM
Država ne sme glasovati v NKBM
Medij: Žurnal24 Avtorji: STA Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: 24 sekund Datum: 27. 09. 2012 Stran: 8
Država ne sme glasovati v NKBM Ljubljana (STA). Agencija za trg vrednostnih papirjev je zaradi kršitve določb zakona o prevzemih državi oziroma z njo povezanim podjetjem odvzela glasovalne pravice v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) . Sedem državnih delničarjev omenjene banke ima v lasti nekaj več kot 51-odstotni delež, zato agencija od njih zahteva, naj eden ali več med njimi objavijo prevzemno ponudbo.
Država ob glasovalne pravice
Medij: Primorske novice Avtorji: Unknown Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 27. 09. 2012 Stran: 3
Država ob glasovalne pravice
LJUBLJANA ► Agencija za trg vrednostnih papirjev je zaradi kršitve določb zakona o prevzemih državi oziroma z njo povezanim podjetjem odvzela glasovalne pravice v Novi Kreditni banki Maribor. Sedem državnih delničarjev omenjene banke ima v lasti nekaj več kot 51 -odstotni delež, zato agencija od njih zahteva, da ena ali več med njimi objavi prevzemno ponudbo.
Država je v NKBM ostala brez glasovalnih pravic
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 09. 2012 Stran: 9
Agencija za trg vrednostnih papirjevje odvzela glasovalne pravice državi in šestim družbam v njeni (delni) lasti, dokler ne dajo prevzemne ponudbe za delnice NKBM ali ne znižajo lastniškega deleža pod prevzemni prag
Če bo do konca leta sklicana še ena skupščina NKBM, kar je glede na sklepe junijske skupščine o nujnosti dokapitalizacije banke zelo verjetno, potem najverjetneje država in z njo povezane družbe, ki so ob lanski spomladanski dokapitalizaciji banke po dogovoru z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) kupile delnice banke, na tej skupščini ne bodo imele glasovalne pravice. Včeraj so iz Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) namreč sporočili, da je ta odvzela glasovalne pravice v NKBM sedmim družbam.
ATVP je zaradi kršitve določb Zakona o prevzemih v NKBM prepovedala uresničevati glasovalne pravice Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), Pošti Slovenije, družbi GEN, Kadu, Sodu, Elesu in Aerodromu Ljubljana. "Prepoved uresničevanja glasovalnih pravic začne veljati z dnem dokončnosti te odločbe in velja, dokler navedene družbe ne dajo prevzemne ponudbe za delnice NKBM ali dokler ne znižajo lastniškega deleža v ciljni družbi, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale. Hkrati je ATVP ustavila postopek ugotavljanja usklajenega delovanja ter doseganja prevzemnega praga v NKBM zoper Inštitut za novejšo zgodovino, ker ni ugotovila kršitev," so zapisali v sporočilu, ki so ga poslali iz ATVP.
Kako Rakovec pomaga državi zasesti Abanko
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 09. 2012 Stran: 8
Državni sekretar Dejan Krušec je od uprave banke zahteval podatke o komitentih, kar je nezakonito
Ljubljana - Bančna tajnost, načela korporativnega upravljanja in ne nazadnje zakon o gospodarskih družbah za ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča in njegove uslužbence očitno ne veljajo več. Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je namreč po naših zanesljivih informacijah od uprave Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča pred dnevi zahteval celo podatke o posojilih in depozitih njenih komitentov, kar bi lahko predstavljalo resno kršitev zakona o bančništvu. Ta namreč upravi ali nadzornemu svetu banke strogo prepoveduje razkrivanje kakršnih koli podatkov o njenih komitentih, še zlasti pa podatkov o posameznikovih posojilih in depozitih.
Da so od Abanke zahtevali podatke o kreditni izpostavljenosti in obsegu varčevalnih vlog po posameznih komitentih, priznavajo tudi na ministrstvu. To opravičujejo s tem, da je njihova primarna naloga skrb za stabilnost finančnega sistema. Na kakšni pravni podlagi so od banke sploh lahko zahtevali te podatke, na ministrstvu niso jasno pojasnili. Povedali so nam le, da so vlade držav članic evra junija in oktobra lani dale zaveze glede pomoči sistemsko pomembnim bankam. »Zaveze med drugim opredeljujejo, da če dokapitalizacija bank s strani lastnikov ne bi bila izpeljana, bi morala v sistemsko pomembne banke vstopiti neposredno Republika Slovenija,« pravijo na ministrstvu. Hkrati s podatki o bančnih komitentih je po naših informacijah Krušec zahteval tudi, da Abanka za skrbni pregled poslovanja brez konkurenčnega postopka izbere družbo European Resolution Capital (ERC), ki je že naredila skrbni pregled NLB in ki ga opravlja tudi v Novi KBM, kar so včeraj na ministrstvu zanikali. Komentar Banke Slovenije glede zahteve ministrstva po razkritju občudjivih podatkov bomo poskušali pridobiti danes. Čeprav na ministrstvu trdijo, da so s svojimi ukrepi želeli preprečiti potencialne negativne učinke na proračun, pa s svojimi dejanji dejansko onemogočajo, da bi dokapitalizacijo Abanke izpeljali sedanji lastniki. Že na tajnem sestanku na ministrstvu, ki so se ga po neuspešni dokapitalizaciji udeležili predsedniki uprav Zavarovalnice Triglav, Abanke, Gorenjske banke in Save, so razkrili svoje karte. Krušec je namreč lastnikom napovedal, da bo država prevzela popoln lastniški nadzor nad Abanko, četudi bi njeni lastniki v banko vplačali 50 milijonov evrov dodatnega kapitala.
Sveta vojna proti bankirjem
Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 13. 09. 2012 Stran: 1
Ljubljana - Sanacija slovenskega bančnega sistema bo očitno vsaj deloma potekala po zgledu nemškega sklada za stabilizacijo finančnega trga, le da bo imela slovenska vlada na čiščenje bančnih bilanc znatno večji vpliv. Številna ključna vprašanja načina reševanja slabih terjatev bank naj bi namreč vlada urejala kar s podzakonskimi akti. Tako naj bi med drugim odločila, katere terjatve bank se bodo prenašale na načrtovano novoustanovljeno družbo za upravljanje terjatev bank, pod kakšnimi pogoji, kako naj bi se te vrednotile, po katerih smernicah bo družba za upravljanje terjatev sploh delovala. To izhaja iz delovne različice zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki smo jo pridobili v uredništvu.
Banke, deležne ukrepov, bodo s sanacijo bančnega sistema, kot so si jo zamislili na ministrstvu za finance, zadolženem za pripravo zakonskega predloga, izgubile velik del samostojnosti, velika pozornost pa bo namenjena tudi obračunavanju z vodstvi bank, ki naj bi bila odgovorna za slabo stanje slovenskega bančnega sistema, kar je v svojih nastopih že napovedal tudi predsednik vlade Janez Janša. Ukrepi za sanacijo bančnega sistema naj bi se uporabljali do konca leta 2017, o uporabi posameznih ukrepov, ki jih predlog predvideva, pa bi odločala medresorska komisija. Ta naj bi bila sestavljena iz predstavnika kabineta predsednika vlade, treh predstavnikov finančnega ministrstva, po enega predstavnika pa bi imeli še ministrstvi za pravosodje in gospodarstvo ter Banka Slovenije.
Mohar in Satler za Cetis-Graf ponudila drobiž
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matajž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 09. 2012 Stran: 8
Ljubljana - Marko Mohar in Matjaž Satler sta včeraj stopila še korak bliže prevzemu popolnega nadzora nad celjsko grafično skupino Cetis. Njun Gorenjski tisk je namreč včeraj objavil tudi ponudbo za prevzem družbe Cetis-Graf, ki ima v lasti skoraj 40 odstotkov celjskega Cetisa. Prevzem Cetis-Grafa je sicer le še stvar formalnosti, saj Gorenjski tisk obvladuje že 95 odstotkov vseh delnic, dobra dva odstotka delnic sta v lasti Zvona Dva Holdinga v stečaju, prav toliko delnic ima v lasti Cetis, preostali odstotek pa je v lasti petih fizičnih oseb.
Skupno bo Moharja in Satlerja prevzem Četis-Grafa, ki ima več kot šest milijonov evrov premoženja in nobenih dolgov, stal le štiri milijone evrov. Kot smo razkrili v Dnevniku, sta namreč Mohar in Satler za štiri milijone evrov že v začetku leta odkupila terj atev Banke Celje do Zvona Dva Holdinga v stečaju, ki je bila zavarovana z delnicami Cetis-Grafa. Sredi julija je nato njun MSIN Razvoj objavil poziv za javno dražbo, le deset dni kasneje pa je Gorenjski tisk na tej dražbi za vsega štiri milijone evrov kupil Cetis-Graf. Morebitni drugi interesenti, ki so se v zadnjih mesecih zanimali za nakup Cetis-Grafa, na dražbi niso imeli realnih možnosti za uspeh, saj sta Mohar in Satler že v razpis vključila številne varovalke in prepreke za njima neljube snubce.
Zaradi zaščite ugleda Gorenje za zdaj ne bo sodelovalo s Kovačičem
Medij: Večer Avtorji: F.K. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Oglas Datum: 11. 09. 2012 Stran: 10
Matjaž Kovacic, nekdanji predsednik uprave NKBM, ne vodi prodaje Gorenja v Srbiji. To mesto bi, kot so nam konec avgusta potrdili v Gorenju, moral zasesti 1. septembra, vendar se to ni zgodilo. V Gorenju so očitno "popustili" zaradi več kritik o tej njihovi odločitvi, saj se je Matjaž Kovačič znašel v policijski preiskavi zaradi nekaterih nečednih poslov. "Dogovorili smo se, da za zdaj ne bomo sodelovali," so nam včeraj povedali v Gorenju.
Kot smo v Večeru že poročali, so se na govorice o tem, da bi v vodstvo Gorenja v Srbiji prišel nekdanji prvi mož NKBM, najprej odločno odzvali mali delničarji. Že na skupščini v začetku julija je na to opozoril predsednik sveta malih delničarjev Stojan Auer, saj da so imeli mali delničarji z njim slabe izkušnje v NKBM. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac nam je tedaj na vprašanje, ali ga bodo zaposlili, dejal le, da kadrovskih stvari ne bo komentiral. V Gorenju so se vseeno odločili, da se jim kot sodelavec pridruži v Srbiji, delo naj bi bil začel, kot rečeno, 1. septembra. Očitno so se zaradi kasnejših dogodkov, pove-Matjaž Kovačič (Sašo Bizjak) zanih s sumi o nečednem delu, v Gorenju vseeno odločili, da Kovačiča ne bodo zaposlili na mestu direktorja prodaje v Srbiji.
Neuradno: Agrokor dokončno dvignil roke od Mercatorja
Medij: Finance Avtorji: Monika Weiss, Janez Tomažič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 09. 2012
Hrvaškemu Agrokorju naj bi dve banki financerki, Unicredit in Raiffeisen, odtegnili pomoč pri njegovi nameri za prevzem največjega slovenskega trgovca. V Agrokorju uradno ne komentirajo informacije, da v nov poskus nakupa največjega slovenskega trgovca ne bodo šli.
Po lanskem propadlem poskusu prodaje gre konzorcij prodajalcev Mercatorja v deveti poskus prodaje, je zaokrožilo že junija. Prodajalci, to so Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria Bank, sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska, imajo skupaj 52,1 odstotka Mercatorja.
Agrokor: Nikoli ne reci nikoli
Da hrvaški Agrokor, ki je lani ponujal največ, tokrat gotovo ne bo več v igri, je zaokrožilo minuli konec tedna. Dokončno naj bi se umaknile banke financerke. Spomnimo, lani je Agrokor v nezavezujoči ponudbi za delnico ponujal 221 evrov, zdaj je na borzi delnica vredna 112,55 evra. Preostali ponudniki so lani ponudili 150 evrov za delnico (skladi CVC Capital Partners in Mideruopa Partners) oziroma Warburg Pincus med 120 in 150 evri za delnico. Po propadu prodaje so iz Hrvaške prihajale informacije, da Agrokor pripravlja ponudbo za prevzem, ki naj bi jo objavil letošnjo jesen.
Helios v letu dni do novega lastnika – kakšna je lahko cena?
Medij: Finance Avtorji: Karel Lipnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 09. 2012
V začetku novembra bodo predvidoma pri lastnikih že nezavezujoče ponudbe za nakup večinskega deleža Heliosa
Helios naj bi po več letih lastniške agonije v letu dni dobil novega lastnika. Med bolj zainteresiranimi kupci bo verjetno ameriški velikan PPG, s katerim Helios pri prodaji izdelkov sodeluje že od začetka tega tisočletja.
S prodajo Heliosa se bo skoraj zagotovo končala tudi era Uroša Slavinca.
Po petkovi objavi začetka postopka prodaje, ki bo predvidoma končan v letu dni, naj bi še ta mesec izšel informacijski memorandum. Zainteresirani kupci 73-odstotnega deleža Heliosa, ki ga prodajajo NLB, Abanka, Modra zavarovalnica, Triglav Skladi, NKBM, NFD, Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Gorenjska banka, Primorski skladi, Probanka in KBM Infond, bodo imeli nato predvidoma do novembra čas, da oddajo nezavezujoče ponudbe. Največji lastnik je sicer Infond Holding v stečaju (OP Društva MDS - Zvon ENA holding, d.d. - v stečaju), vendar pa z njegovim deležem v celoti razpolagajo banke. Največji delež je zasegla NLB.
Prodajni postopek vodi francoska banka BNP Paribas. Sledita podroben pregled poslovanja Heliosa, pri katerem bodo sodelovali najugodnejši ponudniki, in oddaja zavezujočih ponudb. Ta del postopka naj bi bil končan v prvem delu leta 2013, potem pa so na vrsti še končna pogajanja in pridobivanje vseh dovoljenj nadzornih organov in varuhov konkurence.
Cena med realnostjo in željami







