Nova KBM

Delničarji podprli razvodenitev, Gorenjci bi prej raje združitev

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 04. 2013 Stran: 9

Uprava Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča je včeraj dobila zeleno luč delničarjev za izvedbo 90-milijonske dokapitalizacije, Sava in Gorenjska banka pa si prizadevata, da bi do dokapitalizacije prišlo šele po združitvi Abanke in Gorenjske banke.

Delničarji Abanke Vipe so včeraj podprli 90-milijonsko dokapitalizacijo, ki jo mora uprava na zahtevo Banke Slovenije izpeljati najkasneje do konca julija. Pri tokratni dokapitalizaciji obstoječi delničarji ne bodo imeli prednostne pravice za vplačilo novih delnic, čeprav namerava predsednik uprave Abanke Jože Lenič k sodelovanju kljub temu povabiti vse delničarje z več kot odstotkom lastništva.

Čeprav je predlog za dokapitalizacijo dobil kar 94-odstotno podporo, pa so bili nekateri mali delničarji kritični do nizke cene (en evro za delnico) in izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev, ki bo privedla do zmanjšanja deleža obstoječih lastnikov na vsega dobrih sedem odstotkov. Predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič je včeraj predlagal celo prekinitev skupščine do konca aprila, vendar mu Stojan Zdolšek, kije vodil včerajšnjo skupščino, ni ustregel. Prav tako so bili mali delničarji neuspešni tudi s svojimi že pripravljenimi nasprotnimi predlogi. Ker je bila skupščina sklicana na zahtevo Banke Slovenije in na podlagi zakona o bančništvu, delničarji niso mogli vložiti niti nasprotnih predlogov, niti na sprejete sklepe zdaj ne morejo vložiti izpodbojnih tožb. Zaradi tega sta društvi malih delničarjev MDS in VZMD poleg ničnostnih tožb napovedali tudi ustavno presojo zakona o bančništvu.

Abanka: da dokapitalizaciji

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 04. 2013 Stran: 7

Mali delničarji bodo zaradi izključitve prednostne pravice in nezmožnosti vlaganja izpodbojnih tožb zoper sklepe o dokapitalizaciji iskali ustavno pravico

Delničarji Abanke so na včerajšnji skupščini potrdili vse predlagane sklepe, tistega o zmanjšanju kapitala zaradi lanske izgube (s 30 na nekaj več kot sedem milijonov evrov) in o dokapitalizaciji z 90 milijoni evrov. Abanka je imela lani 76 milijonov izgube, predsednik uprave Jože Lenič je povedal, da ima banka sicer visok operativni dobiček, a je izguba nastala zaradi naraščajočih slabitev in rezervacij, torej zaradi slabšanja portfelja in ekonomskih pogojev okolja.

Mali delničarji, ki jih predstavljata društvo Malih delničarjev Slovenije (MDS) in Vseslovensko združenje malih delničarjev, so nasprotovali izključitvi prednostne pravice, a zaradi odločbe Banke Slovenije, ki od Abanke zahteva 90-milijonsko dokapitalizacijo, vlaganje izpodbojnih tožb ni mogoče. Po skupščini je Rajko Stankovič, predsednik društva MDS, povedal: "Napovedali smo ugotavljanje ničnosti in neustavnosti dokapitalizacijskih sklepov. Če so male delničarje k prejšnjim dokapitalizacijam Abanke vabili pri ceni delnice sedem in 4,2 evra, ne razumemo, zakaj pri ceni en evro ne bi mogli sodelovati. Sicer ne pričakujem navala vlagateljev pri tej dokapitalizaciji, morda pa bi se kdo od malih delničarjev vendarle odločil sodelovati. Uporabili bomo vsa pravna sredstva, da ugotovimo, ali je Banka Slovenije s svojo odločbo nad zakoni in ustavo," je dejal Stankovič in dodal, da kaj lahko sedanji model iztisnitve malih delničarjev postane uporaben tudi pri NLB in NKBM. V Abanki sta namreč uprava in nadzorni svet predlagala, skupščina pa je to potrdila, da se k dokapitalizaciji povabi le tiste delničarje, ki imajo najmanj odstotek lastništva, takšnih lastnikov pa je med 1060 delničarji le enajst. "Tako se bo premoženje obstoječih delničarjev razvrednotilo za 93,4 odstotka in prešlo k drugim lastnikom," je dodal Stankovič. Kdo naj bi Abanko dokapitaliziral, ostaja nejasno, saj največja lastnica, Zavarovalnica Triglav, ki denar ima, ne kaže več interesa ostati dolgoročna lastnica Abanke. Proces povezovanja Abanke z Gorenjsko banko se ob tem nadaljuje, a Stankovič ne verjame, da bi imela Gorenjska banka dovolj denarja za dokapitalizacijo Abanke, pa čeprav je eden od možnih scenarijev tudi ta. Sicer pa delničarji Abanke včeraj niso imeli druge možnosti, kot sprejeti sklep o dokapitalizaciji, saj bi sicer morala Banka Slovenije uvesti izredno upravo ali druge izredne ukrepe. Abanka je s 7,8-odstotnim tržnim deležem in 3,6 milijarde evrov bilančne vsote tretja največja banka v Sloveniji. Delničarji Abanke včeraj niso imeli druge možnosti, kot sprejeti sklep o dokapitalizaciji. (Marko Vanovšek)

Nova KBM

Datum skupščine: 
10.06.2013 - 10:00
Naslov: 
v dvorani Minarik Hotela Habakuk, Pohorska ulica 59, Maribor.
Status: 
arhivirana

Kdo je naslednji

Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa,V.A.,Posnig Gordana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 04. 04. 2013 Stran: 3

Očitno se ni konec, pravijo Večerovi viri na molk v. d. papeževega diplomata v Sloveniji, zdaj ko je zaokrožilo, da se nekdanji ekonom mariborske nadskofije Mirko Krašovec seli - ni jasno, ali (bolj) kazensko ali celo taktično - v samostan na avstrijskem Koroškem. Obtožnica proti Krašovcu in padli vegradovki Hildi Tovšak za Betnavoje pravnomočna

Očitno še ni konec, pravijo Večerovi viri visoko v Cerkvi na molk apostolskega nuncija v Sloveniji Poljaka Juliusza Janusza, zdaj ko je zaokrožilo, da nekdanji, zamenjani ekonom mariborske nadskofije Mirko Krašovec ni več župnik v župnijah na robu nadskofije in da se seli v samostan na avstrijskem Koroškem. Krašovčev in telefon mariborskega nadškofa in metropolita Marjana Turnška sta včeraj zvonila v prazno. Lahko bi šlo, čeprav je manj verjetno, celo za taktični umik dolga leta prvega gospodarstvenika mariborske Cerkve. Ne več kot nekaj tednov so stara ugibanja, ali bi prijateljske obmejne avstrijske škofije lahko pomagale mariborski nadškofiji iz finančnega brezna. A slej ko prej gre za nadaljevanje kazni iz Vatikana zaradi "svetega bankrota" mariborske Cerkve. To bi znalo biti prišteto v tako imenovane tekoče posle, v katerih so vatikanske službe od odstopa prejšnjega papeža. Tudi papežev diplomat v Ljubljani je tačas le v. d., prav tako šefi vatikanskih ministrstev, od koder, kakor smo pisali že jeseni, zna - po kontroli, ki so jo vizitatorji iz Vatikana v Mariboru opravljali pred časom, še pod Benediktom XVI. - zdaj, ko je v Rimu začel novi papež, priti kakšna sankcija tudi zoper trenutni vrh Katoliške cerkve v Sloveniji. Oba nadškofa, Turnšek in zlasti predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres, sta bila v letih, ko se je Cerkev začela finančno lomiti, na funkcijah v Mariboru. Stres je bil pred povišanjem v Ljubljano pomočnik mariborskega nadškofa Franca Krambergerja za gospodarske zadeve. Po njegovem odločilno Stresovo vlogo pri neposrečenih gospodarskih odločitvah (nad)škofije je zadnje mesece omenjal Krašovec, ljubljanski nadškof je odgovarjal, da je v Mariboru - med selitvami z enega na drug visoki položaj v tukajšnji Cerkvi - le reševal, kar je (še) bilo mogoče. Ko se je nadškofiji zgodil finančni zlom in odnesel nadškofa Krambergerja, je kardinal Franc Rode, vplivni Slovenec v Rimu, tesni sodelavec prejšnjega papeža in prijatelj novega, za Večer rekel, da v Mariboru niso slišali vatikanskih opozoril ...

Revna Cerkev po mariborsko

Povečanje kapitala NKBM bo potrdil nadzorni svet

Medij: Večer Avtorji: L.F. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 03. 2013 Stran: 7

Nadzorni svet NKBM se bo v torek, 2. aprila, na seji seznanil s sklepom uprave NKBM o povečanju osnovnega kapitala za 100 milijonov evrov iz naslova hibridnega posojila, ki ga je s pogodbo, sklenjeno 31. decembra lani, zagotovila država. Banka bo kapital povečala z izdajo novih delnic, v katere bo do 7. aprila pretvorila hibridno posojilo, tako imenovane coco obveznice. S tem se bo delež države v banki povečal na približno 79 odstotkov. Z najemom hibridnega posojila so se na skupščini sredi lanskega decembra strinjali tudi delničarji, čeprav država na skupščini ni imela glasovalne pravice. Temu ustrezno se bo zato zmanjšal lastniški delež malih delničarjev.

Razlog za konverzijo hibridnega posojila v kapital banke je padec količnika kapitala Tier 1 na 7,62 odstotka, kar je posledica bistveno višjih rezervacij in slabitev v letu 2012 od načrtovanih, so sporočili iz banke, ki ji je mednarodna bonitetna agencija Moodvs pred nekaj dnevi znižala bonitetno oceno z B3 na Caa2.

Bo v NKBM vstopila EBRD?

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 03. 2013 Stran: 10

Medtem ko predsedniku uprave Nove KBM Alešu Haucu še vedno ni uspelo izbrati niti svetovalca, ki bi jim pomagal izvesti načrtovano dokapitalizacijo, so se včeraj že razširili namigi, da naj bi v lastništvo druge največje slovenske banke z okoli 20 -odstotnim deležem vstopila EBRD.

»V okviru rednih odnosov z investitorji se banka predstavlja različnim potencialnimi investitorjem,« so nam včeraj povedali v Novi KBM, kjer pa podrobnosti niso želeli komentirati. »Priprave na dokapitalizacijo, ki bo predvidoma izvedena do konca junija, potekajo po načrtih,« so bili kratki. Po navedbah naših virov naj bi se uprava Nove KBM trenutno dogovarjala z več potencialnimi finančnimi in strateškimi investitorji, med katerimi naj bi bila tudi EBRD. Toda pogovori naj bi bili po naših informacijah še vedno v začetni fazi, zanimanja med potencialnimi investitorji za vstop v lastništvo Nove KBM pa naj bi bilo zelo malo.

Tuji trgi se našim bankam zapirajo

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 03. 2013 Stran: 6

Dr. Mojmir Mrak: Banke je treba nemudoma sanirati. NKBM potrebuje dodatni kapital za vzdrževanje kapitalske ustreznosti in zaradi pričakovanih nadaljnjih slabitev kapitala

"Kljub znižanju bonitetne ocene je Nova KBM kapitalsko ustrezna in varna banka," so včeraj zatrdili v NKBM, ob tem ko je bonitetna agencija Moody's banki spet znižala rating dolgoročnega tveganja, tokrat z B3 na Caa2. "Ta ocena in padec vrednosti delnice v zadnjih dneh ne vplivata na redno poslovanje banke. Banka posluje nemoteno," zatrjujejo v NKBM.

Zadolžuje se lahko le še država

"Bonitetna ocena v razredu C pomeni, da se stvari v našem bančnem sistemu slabšajo, ukrepati bi bilo treba nemudoma in banke sanirati. Ali bi bila to slaba banka, dokapitalizacija ali kakšen drug model, je stvar presoje. Bonitena ocena C je izredno slab signal in pomeni, da banka v tujini ne more več najemati posojil. Zdaj se lahko zadolžuje le še država," je za Večer povedal dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Dodaja, da dejstvo, da je NKBM pred kratkim konvertirala coco obveznice v kapital banke, pri tej oceni ni merodajno, saj "je bilo to vkalkulirano v kapital že ob izdaji obveznic. Jasno je, da se te pretvorijo v kapital, ko se kapitalska ustreznost zniža pod določeno mejo".

Nova vlada bo najprej pometla po Sodu

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,S. Č. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 03. 2013 Stran: 3

Kadrovanje v gospodarstvu Slovenska odškodninska družba bi lahko že ta teden dobila nove nadzornike in upravo

Ljubljana - Slovenska odškodninska družba (Sod) bo verjetno že ta teden dobila nove nadzornike, je mogoče izvedeti neuradno. Če bo nova vlada hotela v začetku aprila vplivati na razplet skupščin Petrola in Luke Koper, se bo to tudi moralo zgoditi.


Vlada po zakonu o holdingu predstavlja skupščino Soda, tako da lahko nadzornike te družbe zamenja takoj. To menda tudi namerava storiti na svoji naslednji seji, saj sedanji nadzorni svet (NS) Soda obvladuje stranka SDS. Na ministrstvu za finance nam tega v petek niso mogli potrditi, saj je minister komaj prevzel posle.

Kot je znano, je Janševa vlada konec decembra odpoklicala dotedanje nadzornike Soda, ki so bili imenovani še v času Pahorjeve vlade, in na njihovo mesto postavila ljudi iz kroga tedanje koalicije. Iz prejšnje sestave je v njem ostal le Stane Seničar iz Desusa, ki so se mu pridružili še Nuša Ferenčič (SDS), Andrej Cunder ter Igor Maher (Državljanska lista) in Andrej Pristovnik. Po razpadu prejšnje koalicije je Janševa vlada iz tega nadzornega sveta odpoklicala Maherja in Seničarja, na njuno mesto pa imanovala Radivoja Nardina in Martina Brataniča, oba iz stranke SDS.

Delničarji bi lahko politike zaradi vplivanja na podjetja tožili

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 23. 03. 2013 Stran: 18

Pogovor s pravnikom, specializiranim za korporacijsko pravo in korporativno upravljanje.

Slovenija bo v nekaj letih že tretjič spremenila model upravljanja državnih podjetij. »To je slabo,« pravi direktor družbe RMG je kritičen do upravljanja podjetij pri nas. Včasih se imenovanju konkretnih primerov izogne, a je mogoče ugotoviti, da gre za primere Mercatorja, NKBM, Petrola ...

»Veliko sodne prakse v prihodnosti bo javnosti všečne, ker so imeli v nekaterih družbah preprosto tako hude kršitve, da so dokazljive, vse pa ne bodo. Vsi ne bodo obsojeni.«

 

Pri upravljanju državnih naložb smo znova v prehodnem obdobju, saj Slovenski državni holding še ni ustanovljen, nova vlada pa namerava koncept upravljanja nekoliko spremeniti. Je smiselno ta projekt nadaljevati ali bi bilo bolje oživiti Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), kot pozivajo nekateri?

Napaka je bila, da smo se spremembe v holding sploh lotili. Stroka je finančnega ministra Janeza Šušteršiča opozarjala, da institucionalne spremembe niso prioritetna naloga in da tega ni mogoče speljati v dveh mesecih. Na koncu je eno leto spreminjal formo, vsebine se pa sploh lotil ni. Najslabše je, da nenehno spreminjamo institucije in da se vsebina upravljanja sploh ne more dvigniti na višjo raven, ker se te institucije ves čas ukvarjajo same s sabo, družbe pa so medtem prepuščene same sebi.

Kar zadeva holding, menim, da ta oblika lahko deluje skladno s smernicami OECD. Tudi v tujini imajo tovrstne primere, denimo, v Avstriji. Treba pa je razumeti, kaj je holding po našem pravu. Holding bo po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) lahko deloval izključno kot pretežno porfeljski upravljavec, saj v holdingu ne more biti enotnega vodenja. Poenostavljeno povedano: ne more dajati navodil odvisnim družbam, ampak lahko upravljavske pravice izvršuje le prek skupščine. Če bomo neko institucijo vzpostavili, da bi prek nje upravljali strateške naložbe v skladu s strateškimi cilji države, potem holding ni najboljša forma.

Po načrtih nove vlade holding ne bo več lastnik državnih podjetij, ampak jih bo le upravljal. Kaj potem to pomeni za ta koncept? Je še smiselno, da imamo holding kot delniško družbo?

Bolj razdelanih predlogov še nisem videl, ampak na prvi pogled to nima smisla. Če holding ne bo lastnik, ne bo holding. Holding je namreč družba, ki financira, ustanavlja in prek skupščin upravlja odvisne družbe. Tudi upravljavec premoženja v smislu družbe za upravljanje (DZU) ne rešuje vsebinskega vprašanja, kajti DZU izključno upravljajo portfelj s prodajami in nakupi, zato da ustvarjajo dodano vrednost. Poleg tega bi bilo dobro prej ustanoviti sklad, ki naj bi ga DZU upravljal, kot na primer na Nizozemskem. Če pa bo to le institucija, ki bo sedela na strateških naložbah in ne bo smela ničesar početi z njimi, to ne bo DZU. Če želi vlada imeti državni urad ali agencijo, pa gre spet za drugo obliko. Ni smiselno, da se samo zaradi vzdrževanja kontinuitete institucija še vedno imenuje holding, njegovo bistvo pa je nekaj drugega.

Omenili ste že, da holding, kot je bil zamišljen, lahko svoje pravice do državnih podjetij izvršuje le na skupščini, ne more pa vplivati na ravnanje odvisnih družb. Kako bo s tem zdaj, če holding ne bo lastnik teh državnih naložb? Problem glede obveznih navodil podjetjem se je namreč pojavljal že pri AUKN.

Delnice NKBM po 78 centov

Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa,Klapš Srečko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 22. 03. 2013 Stran: 1

Zvesti delničarji mariborske banke imajo 97-odstotne izgube, ker državni lastniki niso opravili svoje vloge

Včerajšnje borzno trgovanje z delnico Nove KBM (NKBM) je potrdilo napovedi, da tečaj še ni dosegel dna, saj je padel še za 14 odstotkov na 78 centov. Mali delničarji so od konca leta 2007 do danes, če delnic niso prodali, izgubili 97 odstotkov svoje naložbe, oziroma če so imeli 50 delnic, 1335 evrov! Čeprav sta združenji malih delničarjev zahtevali pojasnila in načrt ukrepov za stabiliziranje poslovanja NKBM, se tudi včeraj uprava ni odzvala.

Nekdanji predsednik uprave Matjaž Kovačič je včeraj na vprašanje o razlogih za zgodovinsko najnižji tečaj NKBM iz Beograda odgovoril, da so na voljo boljši načini za zagotavljanje kapitalske ustreznosti NKBM kot ta, ki je močno znižala knjigovodsko in tržno vrednost banke. O odgovornosti pa je dejal, da je šel iz banke pred letom in štirimi meseci in se vprašal, kaj je sedanja uprava storila za zmanjšanje vpliva slabih kreditov.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.