Nova KBM
Smo se za to borili?
Medij: Večer Avtorji: Golob Marko Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Pogledi Datum: 03. 05. 2013 Stran: 9
Skoraj mesec dni od nastopa nove vlade smo dobili nadzorni svet Slovenske odškodninske družbe (SOD), ki trenutno, do nastopa Slovenskega državnega holdinga, upravlja slovensko državno premoženje. Javnost, še bolj pa opozicija, se je naslajala nad težavami koalicije, kije s težavo dosegala dogovor o članih nadzornega sveta SOD-a, še prej Petrola ... Pa je bilo vedno tako? V resnici je bilo še huje. V času Pahorjeve vlade sta se SD in Zares pogajala pol leta, dokler ni vmes posegla OECD in vlado opozorila, da ima Slovenija kot članica OECD obveznosti po mednarodni pogodbi o pristopu k temu elitnemu klubu razvitih držav ter da jih že počasi mineva potrpljenje. Tako je tedanja koalicija pohitela in po dveh rundah neuspešnega iskanja uprave AUKN v časovni stiski izbrala osebe, ki naj bi bile ne vaši, ne naši, ampak nevtralni. Ampak potem ko so te nevtralne osebe začele nevtralno razmišljati in še bolj nevtralno delovati, je nastala huda zagata. A smo se za to borili? Da bo nekdo drug neodvisno in avtonomno (kot je pisalo v zakonu) upravljal namesto nas? Tedanji gospodarski ministrici, ki je bolj preprosta gospa, je ob neki priložnosti ušlo, da so se šele sedaj zavedli, kaj so naredili. Stvar je zaradi "nekontroliranega in nefleksibilnega" delovanja uprave AUKN postala tako huda, da je junija 2011 ena od koalicijskih strank postavila kot edini pogoj, da ostane v koaliciji, to, da gre - uprava AUKN. Ne bodo namreč neke osebe, ki so preveč resno vzele svoje poslanstvo, šarile po našem energetskem fevdu! S tem, da odstavljajo "naše" nadzornike, ki so postavljali "naše" uprave, ki so potem dajale posle "našim". Prav zares!
Krka rekorderka pri dobičku in direktorskih plačah
Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 9
Prejemki direktorjev Tudi v kriznih časih plače vodilnih niso strmoglavile, a problematične so tiste, ki ostajajo tajne
Ljubljana - Placni rekorder med predsedniki uprav v Sloveniji je že nekaj let Jože Colarič, ki vodi farmacevtsko družbo Krka, dobičkonosno rekorderko v Sloveniji; letos s 732.000 evri bruto. Samo Krka je imela lani 155 milijonov evrov čistega dobička, naslednjih sedem velikih slovenskih družb, zajetih v naš pregled, je ustvarilo 168 milijonov evrov čistega dobička, preostalih sedem pa več kakor 817 milijonov evrov izgube.
Že iz rezultatov družb je videti, da plače uprav niso vedno izraz tistega, kar uspe ali ne uspe ustvariti vodilnim ekipam v teh podjetjih. V povprečju so najbolje plačani slovenski menedžerji dobili kar solidne bruto prejemke, od približno 18.000 evrov pa vse do bajnih 61.000 evrov bruto na mesec, kolikor je dobil prvi mož Krke. Seveda so njihove menedžerske sposobnosti različne, a nad plačami, kakor kaže razpredelnica, se ne morejo pritoževati niti tisti, ki ustvarjajo dobiček, niti oni, ki jih tolče izguba.
Tako je, denimo, dvojec Žiga Debeljak-Toni Balažič, ki je lani vodil Mercator, pristal pri solidnem plačnem seštevku, saj sta oba skupaj v Mercatorju prejela 226.000 evrov bruto prejemkov, kar ju kot celoto uvršča v zgornji plačni vrh slovenskih vodilnih menedžerjev, čeprav je Mercator lansko leto končal z rekordno izgubo skoraj 105 milijonov evrov. V povprečju je za predsednika uprave na mesec odštel skoraj 19.000 evrov bruto. Ekipa Mateja Narata, ki je nasledila Janez Bohoriča v kranjski Savi, klesti visoko izgubo iz Bohoričevih časov, a ta še vedno znaša 87,5 milijona evrov, Naratova plača pa je višja kakor v dobičkonosnih družbah, zlasti zavarovalniških. Toda poznavalci pravijo, da je prav Matej Narat eden uspešnejših menedžerjev pri razdolževanju podjetja.
Začne se dialog z malimi delničarji
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 04. 2013 Stran: 7
Pred skupščino NKBM se bo uprava banke sestala z malimi delničarji in odgovarjala na njihova vprašanja o tem, zakaj je delnica strmoglavila od 27 evrov na manj kot enega
V začetku maja je načrtovana seja nadzornega sveta NKBM, na kateri naj bi dokončno oblikovali gradivo za sklic skupščine banke, ki bo tako predvidoma junija. Društvo malih delničarjev MDS, ki mu predseduje Rajko Stankovič, pa predlaga upravi NKBM, da se pred skupščino, ki bo odločala o dokapitalizaciji, na javni tribuni, ki naj bi bila zadnje dni maja, pogovori z malimi delničarji. Podrobnosti bodo dorekli v prvih dneh maja.
Organizirali naj bi nekakšno javno tribuno, morda celo dve, eno v Mariboru in drugo v Ljubljani, na kateri bi uprava NKBM odgovarjala na vprašanja malih delničarjev, ki jih je v banki še vedno okoli 90 tisoč. Rajko Stankovič je povedal, da mali delničarji pričakujejo pojasnila uprave o dogajanju v banki od javne prodaje delnic v letu 2007 do danes. Delnico NKBM so takrat v okviru javne ponudbe delnic mnogi kupovali po 27 evrov tudi s krediti, zdaj pa je njihovo premoženje vredno več kot dvajsetkrat manj. Zaradi vrste dokapitalizacij banke se je delež malih delničarjev zmanjševal, z napovedano dokapitalizacijo (po neuradnih podatkih med 200 in 400 milijoni evrov) pa naj bi se zmanjšal na manj kot deset odstotkov. "Vsa tri društva, poleg MDS še Vseslovensko združenje malih delničarjev in društvo, ki ga vodi Stojan Auer, smo se z upravo NKBM dogovorila, da delničarjem pojasnimo, kaj se je v banki dogajalo, da je v zadnjih nekaj letih nastalo za več kot 950 milijonov evrov slabih kreditov. Ker nam uprava tega ne sme povedati na skupščini, je prav, da izven nje pojasni, zakaj je prišlo konec leta 2012 do tako velikih dodatnih slabitev, ki jih na skupščini decembra 2012 delničarjem ni razkrila, kakor da takrat še ne bi vedela za sporne posle z zemljišči na Hrvaškem," je dejal Rajko Stankovič.
Mali delničarji NKBM vabljeni na pogovor k Alešu Haucu
Medij: Delo Avtorji: Piano Brane,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 04. 2013 Stran: 7
Banke Prvo četrtletje: oslabitve pahnile NKBM v 6,2 milijona evrov izgube, Banka Celje z 0,6 milijona evrov dobička
Ljubljana, Celje - Vsi mali delničarji NKBM, teh je malo manj kot 100.000, boste predvidoma konec maja v Ljubljani in Mariboru upravo in nadzornike banke lahko vprašali po razlogih, zakaj se je delnica v petih letih in pol pocenila s 27 evrov na 71 centov. NKBM je z izgubo začela tudi letos, Banka Celje pa ima skromen dobiček.
»S predsednikom uprave NKBM Alešem Haucem smo se dogovorili, da bomo pred dokapitalizacijsko skupščino organizirali dve javni tribuni, na kateri bodo predstavniki uprave in nadzora odgovarjali na vprašanja vseh delničarjev, povezana z dogajanjem v NKBM od javne prodaje delnic do danes,« je pojasnil predsednik društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stankovič. Ta je še napovedal: »Poleg 300- ali 400-milijonske dokapitalizacije, ki se napoveduje, se bo naš lastniški delež zmanjšal pod deset odstotkov. Takrat bomo zahtevali izstop iz družbe,« je rekel Stankovič. Za kakšno ceno? Za pošteno ceno, ki jo morajo določiti cenitve, je odgovoril naš sogovornik. Poštena cena ni nujno enaka dokapitalizacijski, na katero je diskont.
Hauc optimist za 2014
NKBM je v prvem četrtletju letos ustvarila 6,2 milijona evrov izgube, na kar je vplivalo dobrih 12 milijonov evrov oslabitev in rezervacij. Po revidiranih podatkih je Skupina NKBM zaradi visokih rezervacij in slabitev lani ustvarila 205,7 milijona evrov izgube. »Načrtujemo, da se bo obseg slabitev v primerjavi z lani zmanjšal, saj je velik del kreditnega portfelja že prevrednoten. Za letos še pričakujemo izgubo iz rednega poslovanja, nekoliko bolj optimistični pa smo za leto 2014,« je pojasnil Hauc. Kapitalska ustreznost banke na celotni kapital je konec marca znašala 9,32 odstotka, kapitalska ustreznost na najbolj čisti temeljni kapital Core Tier 1 konec lanskega leta pa 7,62 odstotka.
Kaj bi banka prodala in koliko kapitala potrebuje
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 04. 2013
Načrt prestrukturiranja Nove KBM, ki ga evropska komisija že mesec dni preučuje, po neuradnih informacijah predvideva prodajo vrste naložb druge največje slovenske banke, ki naj bi še letos potrebovala med 280 in 400 milijoni evrov svežega kapitala.
Kapitalski primanjkljaj druge največje slovenske banke pod vodstvom Aleša Hauca je očitno še dosti večji, kot je sprva kazalo. Čeprav se je v zadnjih tednih namigovalo, da bo morala Nova KBM letos izvesti le okoli 100-milijonsko dokapitalizacijo, naj bi po neuradnih informacijah banka potrebovala med kar 280 in 400 milijoni evrov dodatnega kapitala.
Z izjemo tega, da bo dokapitalizacija predvidoma izvedena že do konca letošnjega junija, v banki preostalih podrobnosti za zdaj ne želijo razkriti. »Postopki, povezani z dokapitalizacijo in pripravami na skupščino, tečejo po zastavljenem načrtu,« so bili kratki v NKBM, kjer na naša vprašanja niso želeli odgovoriti. Po neuradnih informacijah naj bi Hauc po več mesecih odlašanj za svetovalca pri dokapitalizaciji naposled izbral družbo Unicredit CAIB, ki jo vodi Sergej Požar in je z mariborsko banko že lani sodelovala pri predčasnem odkupu njenih podrejenih obveznic.
Koliko dodatnega kapitala bo NKBM potrebovala, bo v veliki meri odvisno od evropske komisije. Ker je država konec lanskega leta NKBM prek tako imenovanih obveznic Co Co dokapitalizirala s sto milijoni evrov (obveznice so bile pred mesecem dni pretvorjene v kapital banke), bo morala namreč zdaj načrt prestrukturiranja NKBM potrditi tudi evropska komisija. »Komisija bo preučila vse podatke in lahko zahteva dodatne obrazložitve, dopolnitve ali spremembe. Komisija bo program potrdila šele takrat, ko bo po njeni presoji zagotavljal dolgoročno sposobnost preživetja NKBM,« so nam povedali na finančnem ministrstvu.
Tudi v Pomurju številne "žrtve" hibridnega posojila
Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Milanov Timotej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 04. 2013 Stran: 4
Nova KBM
Razočaram pomurski delničarji ne želijo razkriti imen, ne skrivajo pa svojega ogorčenja - Ali kupci delnic res niso dojeli tveganja?
Leta 2007 so dobili slovenski državljani domnevno odlično poslovno priložnost-možnost nakupa delnic druge največje slovenske banke v javni prodaji. Za delnico Nove Kreditne banke Maribor je bilo takrat treba odšteti 27 evrov. Država je prodala 49 odstotkov vseh delnic in zaslužila 263,8 milijona evrov. Nizke dividende in padec vrednosti delnice so kmalu razblinili sanje kupcev delnic o donosih. Takrat je država zmanjšala svoj delež v lastništvu banke, danes pa ga spet povečuje. Banka je namreč izdala za 100 milijonov evrov novih delnic, kar je posledica pretvorbe hibridnega posojila države v delnice, s tem pa se je tudi zmanjšal lastniški delež zdajšnjih delničarjev. Državni delež v banki se je tako povzpel na 79 odstotkov. Na potezo so se ostro odzvali v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS), kjer opozarjajo, da je leta 2007 skoraj sto tisoč malih vlagateljev stalo v vrstah za nakup delnic tudi zaradi obljub države, da bodo delničarji za vsakih deset delnic dobili še eno, če jih bodo obdržali vsaj eno leto, vendar je težava predvsem v padcu vrednosti delnice, kije sicer narasla že naslednji dan po prodaji na 36 evrov in dosegla vrhunec decembra 2007, ko je bila vredna 44 evrov, od takrat pa je samo še padala. V banki navajajo kot razlog globalno finančno krizo, ki je po njihovem mnenju vplivala na padec tečajev večine delnic v svetu. Prav tako se na neki način distancirajo od težav s pojasnilom, da je bila leta 2007 prodajalec delnic banke država, ki je bila skupaj s SOD-om in KAD-om stoodstotna lastnica in je tudi prejela denar od prodaje. »V banki smo bili izvajalci procesa, ki smo ga izvedli strokovno in po načelih dobre poslovne prakse,« pravijo.
Kaj pa preiskava?
Moody's znižal dolgoročno kreditno oceno NKBM
Medij: Bančni vestnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 04. 2013 Stran: 56
Ameriška bonitetna hiša Moody's je NKBM z B3 na Caa2 znižala dolgoročno kreditno oceno, obete pa ocenila kot negativne. Ocena banke je tako kot v primeru NLB pristala v območju, kjer se banka ocenjuje kot zelo tvegana naložba.
Znižanje ocene je posledica potrebe banke po svežem kapitalu za vzdrževanje kapitalske ustreznosti v skladu s smernicami Evropske bančne agencije (EBA), potrebe po nadaljnjih slabitvah, ki še dodatno načenjajo kapital, in pričakovanega dodatnega poslabšanja kakovosti portfelja glede na šibke gospodarske napovedi in težave slovenskega visoko zadolženega realnega sektorja, so zapisali v agenciji.
»Znižanje ocene dolgoročnega tveganja agencije Moody's in padec vrednosti delnice v zadnjih dneh ne vplivata na redno poslovanje banke. Banka posluje nemoteno in zagotavlja, da so njihova sredstva v banki varna,« so sporočili iz NKBM in napovedali: »Banka s predvidenimi nadaljnjimi aktivnostmi načrtuje zagotoviti priporočeno kapitalsko ustreznost po zahtevah EBA.«
V NKBM so se dotaknili tudi padanja vrednosti svoje delnice, ki se je zgodil po napovedi o pretvorbi hibridnega posojila v delnice. Ponedeljkov tečaj teh delnic (25. marca) je na Ljubljanski borzi končal pri vrednosti 0,79 evra. »Padanje vrednosti je pričakovano in praviloma običajna posledica povečanja osnovnega kapitala,« so zapisali.
Zakonska telovadba za vrnitev državnih glasov
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 04. 2013 Stran: 9
Spremembe zakona o prevzemih ATVP in mali delničarji ogorčeni nad rešitvami ministrstva za gospodarstvo - Predlogi še niso dokončni
Ljubljana - Ker državni lastniki v petih pomembnih podjetjih nimajo glasovalnih pravic, na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo že pripravljajo spremembe zakona o prevzemih, s katerim bi državi vrnili te pravice. A s temi predlogi niso zadovoljni ne na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ne mali delničarji.
Spomnimo: ATVP je v devetih družbah državnim lastnikom zaradi kršenja prevzemne zakonodaje oziroma povečanja deleža odvzela glasovalne pravice. V Petrolu je državi uspelo glasove pridobiti po sodni poti, v Krki, Savi Re in Savi jih je nazaj pridobila z zakonskim dvigom prevzemnega praga, v Telekomu Slovenija, Zavarovalnici Triglav, Abanki Vipa, Novi Kreditni banki Maribor in Aerodromu pa jih še vedno nima. Po sedanji zakonodaji je izhod le objava prevzemne ponudbe ali znižanje deleža pod 33 odstotkov.
Minister Stepišnik bi razorožil Žuglja
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 04. 2013 Stran: 8
Zakon o prevzemih
Država seje očitno odločila, da si bo glasovalne pravice v NKBM, Abanki Vipi, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav in Aerodromu Ljubljana izborila nazaj kar s spremembo zakona o prevzemih.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom Stanka Stepišnika mimo oči javnosti pripravlja korenite spremembe zakona o prevzemih, ki bi državi praktično čez noč vrnile glasovalne pravice v NKBM, Abanki Vipi, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav in Aerodromu Ljubljana.
S spremembami in dopolnitvami zakona o prevzemih, ki bi imele retroaktivne učinke, namerava namreč ministrstvo razveljaviti celo že pravnomočne odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je zaradi kršitve zakona o prevzemih državi vzela glasovalne pravice v več pomembnih slovenskih družbah. Kot izhaja iz dokumentov, s katerimi razpolagamo, namerava gospodarsko ministrstvo državi glasovalne pravice zagotoviti z odvzemom enega izmed glavnih orožij ATVP. Doslej je namreč veljalo neizpodbitno dejstvo, da povezane družbe delujejo usklajeno, medtem ko bi po predlogu ministrstva ATVP morala to tudi dokazati. V praksi bi moral torej direktor ATVP Damjan Žugelj dokazati, da sta NKBM in Luka Koper (obe sta v večinski lasti države) z državo delovali usklajeno, ko sta pred petimi oziroma šestimi leti kupovali delnice več borznih podjetij in tako državi tudi nakopali odvzem glasovalnih pravic. Vsaj v primeru upravljalca koprskega pristanišča bi bilo to zelo oteženo. Luka Koper je namreč upravljanje svojih finančnih naložb zaupala zunanjemu izvajalcu m niti m vedela, da je ta trgoval z delnicami podjetij, kjer država že presega prevzemni prag.
Zakon bi spremenili, klasifikacijo so zavrnili
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 04. 2013 Stran: 3
Državni holding Namesto DZle soglasje vlade - Čufer: V mesecu dni prvi privatizacijski sveženj
Ljubljana - Slovenska odškodninska družba (Sod) bo do uveljavitve klasifikacije potrebovala soglasje državnega zbora le še za razpolaganje z večjimi državnimi naložbami, za uveljavljanje drugih upravljavskih pravic pa bi potrebovali samo še soglasje vlade. Tako predvideva predlog novele zakona o holdingu, ki naj bi ga danes obravnavala vlada.
S to spremembo, ki jo je pripravilo ministrstvo za finance, želi vlada odpraviti neoperativno določilo zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki predvideva, da Sod do uveljavitve klasifikacije soglasje poslancev potrebuje za kakršnokoli upravljanje državnih deležev, tudi za glasovanje na skupščini. Prav zaradi tega določila Sod za državni delež, denimo, ni imel glasovalnih pravic na nedavni skupščini Luke Koper.







