Nova KBM

Bratina bi zastopal male delničarje PP

Medij: Večer Avtorji: D.T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 05. 2013 Stran: 8

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) za nadomestnega člana Perutnine Ptuj, ki ga družba nima že vse od leta 2010, ko je umrl Ivan Zupanič, predlaga dr. Boruta Bratino. VZMD je v preteklosti pri pridobivanju glasovalnih pooblastil že večkrat sodeloval z upravo Perutnine. Bratina, ki je trenutno že nadzornik v Banki Koper in Pivovarni Laško, je bil pred leti tudi nadzornik v Novi KBM. In četudi se je v zvezi z družbo Pomhold, s katero naj bi bila banka "izgubila" blizu 10 milijonov evrov posojenega denarja, bolj omenjalo dr. Dušana Jovanoviča, ki je 0,67-odstotni lastnik Pomholda v stečaju, je Bratina v Pomholdu celo 5,95-odstotni lastnik. Borut Bratina je ustanovitelj mariborskega inštituta IECG, ki je v preteklosti izdalo ekonomsko -pravna mnenja za številna podjetja, na splošno pa je eden večjih strokovnjakov za gospodarsko pravo v Sloveniji in dokaj aktiven tudi v Združenju nadzornikov Slovenije.

Holding bi omogočil vrnitev državnih glasov

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 05. 2013 Stran: 8

Glasovalne pravice Država bi lastništvo razdelila med sklade - ATVP bi preverila, ali gre za kršitve

Ljubljana - Eno od vprašanj upravljanja državnih podjetij je povrnitev glasovalnih pravic v družbah, kjer so jih državni lastniki izgubili zaradi kršenja prevzemne zakonodaje. Poleg objave prevzemne ponudbe in zmanjšanja državnega deleža se omenja tudi rešitev znotraj holdinga.


Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je odvzela državnim lastnikom glasovalne pravice v devetih družbah. V eni od teh je država glasove pridobila nazaj na sodišču, v treh zaradi zvišanja prevzemnega praga na 33 odstotkov, v petih pa jih še vedno nima. Gre za Telekom Slovenije, Zavarovalnico Triglav, Aerodrom, Abanko in Novo KBM. Možen izhod iz nastalega položaja je objava prevzemne ponudbe, za kar državni lastniki nimajo denarja, ali zmanjšanje deleža pod 33 odstotkov. Prodajo je vlada za zdaj napovedala le za NKBM in Telekom.

Ministrstvo za gospodarstvo je glasove državnim lastnikom za nazaj poskušalo vrniti z novelo zakona o prevzemih, a so predlaganim rešitvam ostro nasprotovali ATVP in delničarji. »Razmišljanja o potrebnosti sprememb zakonodaje pri prevzemih so prisotna že dalj časa, še posebno ob sedanjih razmerah prezadolženega gospodarstva. Opcije so različne, končne odločitve pa bodo odvisne od odločevalcev, ki v tem procesu sodelujejo. Zato vam o konkretnih rešitvah še ne moremo dati odgovora,« so nam odgovorili na ministrstvu.

Porazdelitev po skladih

NKBM: 400 milijonov kapitala v petih letih

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2013 Stran: 7

Po kakšni vrednosti delnice bodo vlagatelji dokapitalizirali NKBM, v sklicu skupščine ni navedeno. Namesto odstopljene članice nadzornega sveta Duške Jurenecje predlagan dolgoletni bančnik Gojko Koprivec. Uprava NKBM se bo povečala

Uprava in nadzorni svet NKBM predlagata delničarjem, da na skupščini, ki bo 10. junija, potrdijo 400-milijonsko dokapitalizacijo - povečanje osnovnega kapitala banke v naslednjih petih letih brez dodatnega sklepa skupščine enkrat ali večkrat za največ 400 milijonov evrov. Predlagan znesek je višji, kot so trenutne kapitalske potrebe banke, saj uprava ocenjuje, da mora imeti na voljo možnost za takojšnje ukrepanje v primeru dodatnih zaostrenih razmer v gospodarskem okolju, je zapisano v obrazložitvi tako visoke dokapitalizacije.

Delničarji obdržijo predkupno pravico

Tako bi banka laže zagotavljala ustrezno strukturo kapitala in vzdrževala količnik kapitalske ustreznosti nad regulatorno določeno najnižjo vrednostjo, je zapisano v gradivu. Sedanji delničarji bodo lahko sodelovali pri dokapitalizaciji, saj izključitev prednostne pravice ni predlagana. Za organizatorja dokapitalizacije je NKBM izbrala investicijsko družbo UniCredit CAIB. Delnica NKBM se je včeraj na Ljubljanski borzi podražila za skoraj tri odstotke in trgovanje končala pri tečaju 0,719 evra. V sklicu skupščine ni naveden razpon emisijske cene nove delnice, je pa pomembno, da NKBM ob povečanju osnovnega kapitala z obrestmi za konvertirane obveznice Coco (v znesku 2,4 milijona evrov) predlaga izdajo novih delnic po 1,015 evra za delnico. Uprava banke poudarja, da priprave na dokapitalizacijo potekajo v skladu s časovnico, nekateri poznavalci pa dvomijo, da jo bo mogoče izvesti do konca junija.

Aleš Hauc dobi namestnika

Na valu prevzemnih pričakovanj

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2013 Stran: 8

Četudi je rast osrednjega indeksa Ljubljanske borze (SBI TOP) v tem tednu nekoliko popustila in je indeks z ravni 650 zdrsnil na 625 indeksnih točk, je tečaj nekaterih delnic po četrtkovi objavi vlade o nameravani prodaji 15 podjetij, kjer ima država (nejposredno lastniške deleže, včeraj precej porasel. Država naj bi se namreč v popolnosti lastniško umaknila tudi iz sedmih borznih podjetij - Aerodroma Ljubljana, Cinkarne Celje, Heliosa, Nove KBM, Telekoma Slovenije, Uniorja in Žita. Delnici ljubljanskega Aerodroma in Cinkarne sta včeraj pridobili celo več kot deset odstotkov, domžalskega Heliosa dobrih osem odstotkov. A prava zvezda je bila delnica Telekoma Slovenije. Njen tečaj je včeraj z ravni 97 evrov odskočil na 104 evre ali za več kot sedem odstotkov, ob tem pa so borzniki s to delnico opravili za 1,2 milijona evrov prometa ali krepko več kot z vsemi drugimi vrednostnimi papirji skupaj. Ugiba se, da bi lahko prevzemna cena za delnico Telekoma Slovenije segla vse do 160 evrov, kar kupcem te delnice pušča precej prostora za nadaljnjo rast tečaja.

NKBM potrebuje okoli 400 milijonov

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 05. 2013 Stran: 9

Pred skupščino Delničarji bodo odločali o dokapitalizaciji in novem nadzorniku

Ljubljana - NKBM potrebuje od 350 do 400 milijonov evrov svežega kapitala. Dokapitalizacijo v tem razponu bosta uprava in nadzorni svet te banke predlagala delničarjem, smo izvedeli neuradno. Sklic redne junijske skupščine bo predvidoma objavljen danes.

Na zboru delničarjev se bodo lastniki med drugim seznanili z letnim poročilom za lani - Skupina NKBM je lani ustvarila 205,7 milijona evrov izgube -, odiočaii bodo o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu, revizorju in dokapitalizaciji, na dnevnem redu bo predvidoma tudi glasovanje o novem članu nadzornega sveta. Zaradi odstopa nadzornice Duške Jurenec lani jeseni je komisija za prejemke in imenovanja nadzornega sveta NKBM pred dvema mesecema povabila zainteresirane, naj oddajo vlogo za nadzornika.

Glavna točka tokratne skupščine bo že večkrat napovedana dokapitalizacija banke, ki jo bo organizirala investicijska družba UniCredit CAIB. Vprašanje pa je, ali bo predsedniku uprave NKBM Alešu Haucu k vplačilu kapitaia uspelo privabiti tuje investitorje ali bo morala pomagati država. Vlada ocenjuje, da bo letos za dokapitalizacije državnih bank potrebovala 900 milijonov evrov, denar za to pa bo vzela iz svojih vlog na bankah.

Hauc po soglasje za dokapitalizacijo

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 05. 2013 Stran: 9

Nova KBM

Uprava Nove KBM pod vodstvom Aleša Hauca bo predvidoma že danes sklicala skupščino, na kateri bodo delničarji odločali o vnovični dokapitalizaciji banke. Kot smo razkrili v Dnevniku, druga največja slovenska bančna skupina potreouje kar od 280 do 400 milijonov evrov dodatnega kapitala, medtem ko se je še do nedavna ugibalo o »le« okoli 100 -milijonski dokapitalizaciji.

Po neuradnih informacijah uprava cene dokapitalizacijske delnice in višine dokapitalizacije v sklicu skupščine še ne bo razkrila, saj namerava na skupščini iskati le soglasje za povečanje osnovnega kapitala. Končna cena dokapitalizacijske delnice bo po ocenah poznavalcev v veliki meri odvisna od tega, ali bo morala banki dodaten kapital znova zagotoviti država ali pa bo prek dokapitalizacije v njeno lastništvo vstopil potencialni strateški investitor. Po zakonu o gospodarskih družbah cena dokapitalizacijske delnice sicer ne sme biti nižja od enega evra, medtem ko je bila včeraj na borzi vredna zgolj še 0,7 evra oziroma 97 odstotkov manj, kot je znašala njena vrednost v prvi javni prodaji delnic (IPO) leta 2007.

Prodja deležev v državnih podjetjih

Medij: Primorske novice Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 05. 2013 Stran: 3

Rajko Stankovič, predsednik društva malih delničarjev MDS: "Bojim se, da bo država, ki naj bi hipotetično prodala NKBM, to banka dokapitalizirala po zelo nizki ceni, postala večinski lastnik in in nato iztisnila male delničarje, v zameno pa jim ponudila izjemno nizko odškodnino. To bi bil najslabši scenarij za male delničarje. Poleg dokapitalizacije bi bilo pred prodajo treba opraviti slabitve, sicer bo cena nizka, tako rekoč nična."

Prodati NKBM ali ne?

Medij: Večer Avtorji: D.R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 06. 05. 2013 Stran: 1

Medtem ko si predsednica vlade Alenka Bratušek osebno želi prodati NKBM, poslanec Matevž Frangež opozarja, daje potreben strateški premislek

Ko so v državnem zboru že v času prejšnje vlade odmevale žolčne debate o prodaji bank, so se takrat opozicijski, zdaj koalicijski SD postavljali v bran državnega lastništva v bankah. Prejšnji konec tedna pa: napoved predsednice vlade Alenke Bratušek (PS), da bi bilo treba prodati še eno od državnih bank - NKBM. To je, je pojasnila, njena osebna želja, a bo za uresničitev, kot kaže, morala skozi burna koalicijska pogajanja, če bo stranka SD vztrajala pri svojem stališču. "Dobro bi bilo, da se o prodaji bank(e) ne odločamo po osebnih željah premierke," se je odzval Matevž Frangež, poslanec SD, "ampak po strateškem premisleku o dolgoročnih potrebah nacionalnega bančnega in finančnega sistema."

NKBM kot lepo oblečena nevesta?

Medij: Večer Avtorji: Šeruga Katja,Stepišnik Matija,Ambrož Nina Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 05. 2013 Stran: 6

Frangež: Dobro bi bilo, ce se o prodaji banke ne bi odločali po osebnih željah premierke. Hauc: Zagovorniki nacionalnega interesa naj povedo, kje imajo depozite; v tujih ali slovenskih bankah

Besede "nacionalni interes, veleizdaja, razprodaja bank pod mizo" so odmevale v državnem zboru, ko je ta v času prejšnje vlade odločal o izdaji Coco obveznic za NLB in NKBM. Takrat opozicijska, zdaj koalicijska SD je bila med glasnejšimi zagovornicami ohranitve bank v državni lasti, celo za povečanje državnih deležev v državnih bankah. Minuli konec tedna pa: napoved predsednice vlade Alenke Bratušek, da bo šla druga največja banka v državi -NKBM - v prodajo. To je, je pojasnila, njena osebna želja, a bo za njeno uresničitev, kot kaže, morala skozi burna koalicijska pogajanja, če bo SD ostala pri tem, kar je govorila ob izdaji Coco obveznic.

Matevž Frangež, poslanec SD in podpredsednik parlamentarnega odbora za finance, je jasen: "Dobro bi bilo, da se o prodaji bank(e) ne odločamo po osebnih željah premierke, ampak po strateškem premisleku o dolgoročnih potrebah nacionalnega bančnega in finančnega sistema. V primeru NKBM je nujno upoštevati tudi učinek na regijo in možnosti za razvoj, ne nazadnje pa tudi vpliv prodaje na stotisoče delničarjev, ki so zaupali državi ob javni prodaji njenih delnic po več kot 20-kratniku sedanje vrednosti. Država pa očitno ni poskrbela za primerno korporativno upravljanje."

Državni delež NKBM "težak" 77 milijonov evrov

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 05. 2013 Stran: 6

Od leta 2008 je bila NKBM dokapitalizirana z 257,3 milijona evri, s podobnim zneskom bi lahko bila letos predana v večinske roke novemu (tujemu) strateškemu partnerju. 97 tisoč malih delničarjev lahko bolj kot na prevzemno premijo računa na boljše prihodnj poslovanje banke

Trenutno je slovenska država skupaj z drugimi državnimi družbami (Pošta, Gen, Eles, Kad, Sod) 85,7-odstotna lastnica Nove KBM in njen delež je na Ljubljanski borzi vreden približno 77 milijonov evrov. A pričakovati je, da ob morebitni privatizaciji banke ne bi šlo za prodajo obstoječih delnic, ampak bi banka dobila strateškega (večinskega) lastnika prek morebitne letošnje dokapitalizacije. Delnica druge največje slovenske banke NKBM je bila sicer na Ljubljansko borzo uvrščena decembra 2007, ko jih je po ceni 27 evrov za posamezno delnico vplačalo tudi več kot 110 tisoč slovenskih državljanov. Takrat so jih želeli vplačati celo 750 milijonov evrov, a jim je bilo dodeljenih za le 151 milijonov evrov delnic, s čimer so postali 24-odstotni lastniki banke. V letu 2007 je bila bilančna vsota (obseg poslovanja) NKBM 5,1 milijarde evrov, čistega dobička je bilo 56 milijonov evrov. Bilančna vsota skupine je rasla vse do leta 2010 in 5,87 milijarde evrov, ob koncu lanskega leta pa je znašala le še 5,32 milijarde evrov. Bančna skupina je poslovala z letnim čistim dobičkom med enajst in 27 milijoni evrov vse do konca leta 2010, a je bilo nato zgolj v letih 2011 in 2012 oblikovanih za skupno 455 milijonov evrov slabitev in rezervacij, kar je NKBM pahnilo v globoko izgubo.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.