Nova KBM

Del pidovske zgodovine se končuje

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 08. 2013 Stran: 7

Vzajemni skladi

Obdobje pidovske tranzicije, ki so ga poosebljale številne investicijske družbe, ki so nemalokrat interese malih vlagateljev postavljale na zadnje mesto, se počasi končuje.

Z iztekom dveletnega prehodnega obdobja so namreč v začetku meseca še zadnji "ujetniki" pidovskih skladov dobili možnost nekaznovanega unovčenja svojega premoženja oziroma tistega, kar je od njega ostalo. Z iztekom dvoletnega prehodnega obdobja so tudi imetniki točk NFD 1, zadnje investicijske družbe (id), ki se je preoblikovala v vzajemni sklad, naposled dobili prosto pot za nekaznovano prodajo svoje naložbe. Vse do začetka avgusta so morali vlagatelji v NFD 1 pri izstopu poleg standardne izstopne provizije plačati še dodatno, 10-odstotno kazensko provizijo, najvišjo, ki jo je pri preoblikovanju v vzajemni sklad določil kateri koli id.

S tem se je začel tudi pospešen izstop vlagateljev iz NFD 1, kar bo svoj pečat pustilo tudi na domačem borznem trgu, vez med domačo industrijo vzajemnih skladov in slovenskim kapitalskim trgom pa se bo še dodatno natrgala. Po zadnjih podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) imajo vsi domači vzajemni skladi v lasti za le še 175 milijonov evrov delnic slovenskih podjetij, od česar okoli polovico odpade zgolj na NFD 1. Slednji bo sedaj prisiljen v prodaje svojih naložb, saj med njegovimi večjimi vlagatelji prevladujejo različni holdingi, ki so že končali v stečaju oziroma se sprehajajo nevarno po robu insolventnosti. Glede na zadnjo znano lastniško strukturo NFD 1 je pričakovati, da bo v naslednjem obdobju svoje točke prodala najmanj tretjina lastnikov, velik pritisk je pričakovati tudi od malih vlagateljev.

Potrjena dokapitalizacija Gorenja

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 08. 2013 Stran: 6

Delničarji za vstop Panasonica, za kotacijo delnice na Varšavski borzi, za leto dni časa za dogovor o pretvorbi 9,7 milijona evrov dolgov v kapital in za novega revizorja

Skupščine delničarjev Gorenja se je včeraj v Velenju udeležilo 56,2 odstotka delničarjev z glasovalno pravico, med katerimi niso manjkali največji s Kapitalsko družbo na čelu. Potem ko je napovedanega in zaradi drugih obveznosti zadržanega predsednika skupščine Leonarda Peklarja zamenjal odvetnik Uroš Ilič, je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pojasnil tri predlagana povečanja osnovnega kapitala. "Vsaka dokapitalizacija s svežimi denarnimi vložki je v teh kriznih časih uspeh in dobrodošla osnova za razvoj Gorenja, stabilnost delovnih mest in utrjevanje kapitalske trdnosti," je dejal Bobinac. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri sklepanju dogovora s Panasonicom, in pred glasovanjem o prvi dokapitalizaciji z izključeno prednostno pravico obstoječih delničarjev nanizal sinergije s Panasonicom na področju razvoja, trženja, distribucije izdelkov in nabave. Delničarji so z 99,6 odstotka glasov dali zeleno luč japonskemu koncernu, ki bo po objavi prospekta za javno ponudbo delnic vplačal deset milijonov evrov, s čimer bo pridobil nekaj manj kot 13- odstotni delež Gorenja.

Trije krogi dokapitalizacije

Sava Re je izključila manjšinske delničarje ZM

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 08. 2013 Stran: 9

Zavarovalnice Na skupščini potrjen sklep o prenosu delnic na Pozavarovalnico Sava po ceni 10,4919 evra za delnico

Ljubljana - Pred štirinajstimi leti je Pozavarovalnica Sava kot manjšinski delničar vstopila v la§tnilko strukture Imrovalnice Maribor, letos pa bo pozavarovalnica postala stoodstotna lastnica mariborske zavarovalnice. Zadnji formalni sklep k popolnemu lastništvu je bil potrjen včeraj,, ko je Sava Re na skupščini Zavarovalnice Maribor izključila manjšinske delničarje.


Spomnimo, pot k prevzemu Zava rovalnice Maribor (ZM) se je začel; lani, ko je Nova KBM zaradi lastnil težav morala prodati 51-odstorn lastniški delež v ZM. Med več in teresenti za nakup je Nova KB_v izbrala Pozavarovalnico Sava, dru go največjo lastnico ZM. Sava Re ji tako decembra lani s pomočjo Slo venske odškodninske družbe (Sod od Nove KBM kupila njen večinsk delež v Zavarovalnici Maribor. Pozavarovalnica Sava je prejšnji mesec po uspešni dokapitalizaciji Sod izplačala in postala 99,87-odstotna lastnica ZM. Še pred tem je objavila prevzemno ponudbo za ZM, ki jo je sprejelo dvanajst delničarjev, ki so skupaj imeli 0,20-odstotni delež celotne izdaje delnic ciljne družbe.

Z 99,87-odstotnim lastniškim deležem je Pozavarovalnica Sava izpolnjevala vse pogoje za izključitev manjšinskih delničarjev. Tako bo osem malih delničarjev, ki niso sprejeli prevzemne ponudbe, v skladu z včerajšnjo odločitvijo skupščine izključenih iz lastniške strukture zavarovalnice. Vse njihove delnice se bodo prenesle na največjega lastnika, ta pa jim bo izplačal denarno odpravnino najpozneje na dan objave vpisa sklepa o prenosu delnic v sodni register. Sava Re bo iztisnjenim delničarjem morala plačati 10,4919 evra za vsako delnico.

Delnica Nove KBM vse nižje

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 08. 2013 Stran: 8

BORZNI TEDEN

Zaradi četrtkovega prazničnega dne v skrajšanem borznem tednu je bilo na Ljubljanski borzi zaznati rahlo negativen trend. Na tedenski ravni je vodilni borzni indeks SBI TOP izgubil pol odstotka ter teden končal pri 639 indeksnih točkah. Pozitiven teden ima za sabo delnica Pivovarne Laško, katere tečaj je v tem tednu s 6,1 poskočil na 6,6 evra. Tudi delnica Pozavarovalnice Sava (Save Re), kije nedavno prevzela Zavarovalnico Maribor, je v tem tednu le priplezala do vrednosti devetih evrov za posamezno delnico, kar je najvišja vrednost te delnice v zadnjih dobrih treh letih. Za delnico Save Re kažejo vedno več interesa tuji investitorji, ki imajo v lasti že skoraj 28 odstotkov družbe. Croatia Osiguranje, ki je sama s strani hrvaške države v prodajnem postopku, ima v lasti že skoraj desetino delnic Save Re, za katero je bilo pred nekaj meseci v 55-milijonski dokapitalizaciji treba odšteti sedem evrov za posamezno delnico.

Po skoraj dveh letih je včeraj do vrednosti enajst evrov uspelo priti tudi delnici Luke Koper, kjer naj bi do konca avgusta izbrali novega predsednika uprave. Bo to (p)ostal začasni predsednik uprave Bojan Brank ali bo to Gašpar Gašpar Mišic, ki je v kabinetu premierke Alenke Bratušek državni sekretar za koordinacijo velikih infrastrukturnih projektov in pomoč pri sanaciji gospodarskih družb v težavah. Morda pa bo to trenutni prvi mož (sosednje) Intereurope, Ernest Gortan. V vsakem primeru bo tudi od izbire prihodnjega prvega moža koprske Luke odvisno, v kakšne vode bo zaplulo naše največje pristanišče, ki je letos po nekaj letih spet delilo (sicer dokaj skromne) dividende. So pa dokaj nemirne vode tudi pri Novi KBM, za katero se analitiki sprašujejo, ali bo za letos predvidenih 400 milijonov evrov dokapitalizacije sploh dovolj in ali bo ta potekala po ceni vsega okrog deset evrskih centov za posamezno delnico ter kaj bo to v prihodnje pomenilo za male delničarje, ki kmalu (čeprav jih je 97 tisoč) ob državi ne bodo imeli več omembe vrednega lastništva. V iztekajočem se tednu je vrednost delnice Nove KBM nazadovala za desetino, na 40 evrskih centov.

NKBM v boj s Pečetom in Kalčičem

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 08. 2013 Stran: 8

NKBM se je odločila zaostriti boj s predsednikom upravnega odbora in glavnim izvršnim direktorjem Zavoda za varstvo pri delu (ZVD) Ljubom Pečetom in Miranom Kalčičem, ki sta s serijo verižnih poslov odločila boj za prevzem ZVD v prid Marku Moharju in Matjažu Satlerju.

Na skupščini ZVD, ki je napovedana za 28. avgust, bodo namreč delničarji odločali o zahtevi NKBM, ki želi iz statuta ZVD izbrisati omejitev, po kateri morajo biti na skupščini praktično vse odločitve sprejete z najmanj 90-odstotno podporo. Čeprav imata NLB in NKBM v lasti 75-odstotni delež ZVD, ki sta ga zasegli holdingu Zvon Ena, na skupščini zaradi te omejitve ne moreta sprejeti niti odločitve o delitvi bilančnega dobička. Prav tako ne moreta dobiti niti enega predstavnika v upravnem odboru, ki ga še vedno vodi Ljubo Peče, nekdanji predsednik uprave propadlega cerkvenega holdinga Zvon Dva.

Vsi vzvodi odločanja so namreč v rokah družbe Klicni Center, ki ima v lasti odločujoč delež ZVD in ki jo prek družbe MSIN Razvoj po novem obvladujeta Mohar in Satler. Kot smo razkrili v Dnevniku, je MSIN junija za vsega 10.000 evrov kupil večinski delež Klicnega Centra, na katerega sta Kalčič in Peče že pred dvema letoma prenesla 11 odstotkov ZVD, v naslednji fazi pa 51-odstotni delež te družbe prodala odvetniku Dušanu Selakoviču. Čeprav je imel ZVD predkupno pravico za Selakovičev delež v Klicnem Centru, se je tej odpovedal in tako Moharju in Satierju tiakoval pot v ZVD. Hkrati je ZVD celo finančno podprla Moharja in Satierja. Sočasno, kot je MSIN Razvoj kupil Klicni Center, je namreč ZVD od Skupine MSIN za okoli 700.000 evrov kupil 9,3-odstotni delež družbe EGP. Celotno kupnino je Skupina MSIN nato posodila naprej Klicnemu Centru, ta pa je s prejetim denarjem po dveh letih ZVD naposled plačal kupnino za delnice ZVD.

Poslovno-policijska naveza

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Perić Toni Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 08. 2013 Stran: 10

»Jaz že vem, kaj pravi zakon, in bom odstopil, kot pravi zakon ...«je bil kratek belokranjski mogotec, ko smo ga vprašali, ali upošteva pravnomočno sodbo - O tem, kje bo opravljal delo v splošno korist, se mu za zdaj ne sanja, časa ima, kot je dejal, dve leti -Morda to bolje ve njegova sestra, ki je sekretarka Rdečega križa v Metliki

Enoto Rdečega križa Slovenije v Metliki vodi Zalka Klemenčič, ki ima glede na svoj ugled tudi zelo močan vpliv na vse humanitarne dejavnosti v okolici. Njen položaj postane zelo zanimiv za tiste, ki vedo, da je njen brat Dari Južna, ki ima po naših podatkih stalno bivališče na območju občine Metlika. In Dari Južna, belokranjski poslovnež ter lastnik neprecenljivega premoženja, bo moral po nedavni sodbi okrožnega sodišča v Ljubljani opraviti 1260 ur dela v splošno korist. To bi zneslo kakšni dve uri dobrodelnosti sleherni dan prihodnji dve leti. Odvisno od tega, kam in kako ga bo razporedil center za socialno delo v Metliki.

»Imam še dve leti časa,« nam je kratko dejal Dari Južna, ko smo ga spraševali, ali si je že organiziral delo, kot je zapisano v sodbi. »Ne vem, kje bom delal, drugih komentarjev pa nimam.«

Naj spomnimo, da bo moral Dari Južna zaradi oškodovanja novomeškega gradbenega podjetja CGP plačati tudi vrtoglavo stransko denarno kazen 1,313.000 evrov in oškodovanemu podjetju vrniti 4,500.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Takšen je bil sporazum s tožilcem Boštjanom Jegličem in Južno, saj sojenja sploh ni bilo. Južna mora nakazati 187.000 evrov v dobrodelne namene, in sicer različnim bolnišnicam. »S sodbo sem zelo zadovoljen. Izrečena denarna kazen je daleč najvišja v zgodovini Slovenije, saj so se doslej višine kazni gibale okoli 40.000 evrov,« je povedal okrožni državni tožilec Boštjan Jeglič in dodal, da v primeru sojenja višina kazni po vsej verjetnosti ne bi dosegla niti polovice izrečene.

Službe za ugledne policiste

Sodoma in Gomora od Vatikana do Maribora

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž,Bratanič Jan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 02. 08. 2013 Stran: 2

Vatikanu niso tuji finančni škandali, vendar je videti, daje bankrot Nadškofije Maribor na samem vrhu. Čeprav so ga spremljale le »slabe poslovne odločitve« in ne pranje denarja prek off-shore podjetij in mafije.

Vse kaže, da bi bil lahko bankrot Nadškofije Maribor in z njo povezanih družb sploh največji finančni škandal v zgodovini Rimskokatoliške cerkve. Vendarle pri njem (po dostopnih podatkih) ni šlo za pranje več deset milijonov evrov skozi »hišne« banke v Vatikanu in off-shore podjetja, sodelovanje z mafijo ali plasiranje fašističnih milijonov v dragocene nepremičnine v Londonu, temveč za pohlepno vlaganje tujega denarja v tvegane projekte.

Samo pri domačih bankah so si družbe, nekoč podrejene mariborski nadškofiji, sposodile 557 milijonov evrov. Od tega največ, četrt milijarde evrov, odpade na NLB, 84 milijonov evrov na Abanko Vipo, okoli 73 milijonov evrov pa na NKBM. Izkupiček od prodaje finančnih naložb bi medtem lahko znašal kvečjemu 200 milijonov evrov. Pri tem ne gre pozabiti več deset tisoč malih delničarjev, tudi tistih, ki so Cerkvi zaupali v upravljanje certifikate, in številnih velikih družb, ki so jim morale posojati milijonska sredstva in so (oziroma bodo) končale v tujih rokah. Organi pregona so se pri tem osredotočili le na manjše kriminalne zgodbe, slaba bančna posojila pa za zdaj ostajajo slaba poslovna odločitev.

Skrivnostna smrt »božjega bankirja«

Nezadovoljni z odgovorom vlade

Medij: Večer Avtorji: M. B. K. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Maribor regija Datum: 06. 07. 2013 Stran: 17

Včeraj je Stojan Auer, prvi mož mariborske Liste za pravičnost in razvoj, napovedal zbiranje podpisov za pooblastila za ustrezne pravne ukrepe, s katerimi bi popravili krivice za več kot 90 tisoč malih delničarjev NKBM. Auerjeva lista je namreč nezadovoljna z odgovorom iz kabineta predsednice vlade Alenke Bratušek na zahteve LPR, da popravi krivično potezo predstavnikov vlade, ki so na skupščini NKBM z manevrom dokapitalizacije banke s strani države za vsega 0,013 evra po delnici dokončno in popolnoma razvrednotili premoženje več kot 90.000 malih delničarjev.

Factor banka in Probanka še vedno neuspešni pri iskanju kapitala

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 07. 2013 Stran: 9

Banke

Predsednik uprave Probanke Bogomir Kos je Banko Slovenije zaprosil za podaljšanje roka za izvedbo zahtevane dokapitalizacije, Factor banka pa bo delničarje prosila za novo soglasje za kar 50-milijonsko dokapitalizacije

Mariborski Probanki ni uspelo izpolniti zahtev Banke Slovenije in do konca junija zbrati dodatnih 50 milijonov evrov svežega kapitala. »Glede na to, da do konca minulega meseca dokapitalizacija ni bila izvedena, smo prosili Banko Slovenije za podaljšanje roka,« so nam povedali v Probanki, kjer pa podrobnosti niso komentirali.

Čeprav je predsednik uprave Probanke Bogomir Kos še pred kratkim poudarjal, da se za vstop v banko zanimajo tako vlagatelji iz EU kot tudi zunaj EU, po naših informacijah v banki za zdaj nimajo še nobenih konkretnih ponudb investitorjev. Kljub temu v Probanki poudarjajo, da dogovori o dokapitalizaciji še vedno potekajo, že v kratkem pa nameravajo sklicati tudi novo dokapitalizacijsko skupščino. Ali bodo v drugem poskusu prav tako poskušali zbrati 50 milijonov evrov dodatnega kapitala ali pa so se njihove kapitalske potrebe še dodatno povečale, za zdaj ni znano. Konec lanskega leta je količnik temeljnega kapitala Probanke sicer znašal le še 5,4 odstotka, kar je v veliki meri posledica lanskoletne 5l-milijonske izgube. Toda po ocenah revizorjev je bila izguba banke v minulem letu podcenjena za več kot 20 milijonov evrov, saj v banki številne naložbe še vedno vrednotijo po bistveno višjih cenah od borznih, hkrati pa se revizorji niso mogli prepričati niti o ustreznosti oblikovanih oslabitev za nekatera posojila.

Cena nacionalnih šampionov

Medij: Finance Avtorji: Šimac Jurij Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 07. 2013 Stran: 2

Projekt TES 6 je nekako nacionalna tragedija. Predvsem pa je to živ dokaz (v nastajanju), kako so interesno-politične združbe ugrabile državo in jo imajo za talko. Podobno kot pri bankah. Je tudi živ dokaz, zakaj država ni dober lastnik. In je živ dokaz, da večina naših težav izhaja iz dejstva, da država svojih naložb ne zna upravljati. Ker pač prevladuje talca logika: delamo, kot delamo, če bo šlo kaj narobe, pa bo račun tako in tako plačala država. Ne državljani, država. Ta je v glavah precejšnjega dela politike in Slovencev sploh neka imaginarna tvorba z neomejeno zalogo denarja, s katero nimamo kaj veliko zveze. Skratka, napak ne plačamo mi, plača jih država.

V Sloveniji je privatizacija ze tako in tako bolj kot ne psovka, privatizacija energetike pa je sploh tabu. Ker naše vode, naših hidroelektrarn in naše nuklearke pa že ne bomo dali. Dali bi jih šele - podobno kot ta hip morda TEŠ -, ko se izkaže, da nas utegnejo udariti po denarnici. Nas, in ne države. Medtem ko je pri nas celotna energetika v 100-odstotni lasti države, je večina evropskih energetskih konglomeratov (GDF Suez, RWE, E.ON) vsaj delno vlasti zasebnih naložbenih skladov, malih delničarjev, pokojninskih skladov, strategov. Celo tretjina češkega energetskega hrusta Čez vzporedno kotira na borzi v Pragi in Varšavi. In to so uspešna podjetja, ki se širijo v druge države in na druge celine, kupujejo tekmece in ustvarjajo lepe dobičke.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.