Nova KBM

Napoved vložitve zahteve za ustavno presojo ZBAN-1L s strani Društva MDS

Društvo mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo takoj po objavi sporne novele Zakona o bančništvu (ZBAN-1L) na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložilo Zahtevo za ustavno presojo in tudi predlog za začasno zadržanje izvajanja spornih retroaktivnih določb glede podrejenih in hibridnih obveznic do pravnomočne odločitve glede Zahteve za ustavno presojo. Pri tem dodajmo, da sporna novela še ni bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije in bo predvidoma objavljena v petek 22. novembra 2013.

Še enkrat vse vlagatelje v podrejene in hibridne obveznice slovenskih bank pozivamo, da se nam brezplačno pridružite in vas bomo o dogajanju obveščali.

Ljubljana, 15.11.2013


 

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se ograjuje od pisma VZMD in svetuje na pozorno branje njenega pisanja ter prilog (pogodbe in pooblastila) pred morebitnim podpisom

Poziv poslancem DZ pred ponovnim odločanje o noveli ZBan-1L, ki želi retroaktivno posegati v prihranke četrtine Slovencev

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je danes, pred jutrišnjim ponovnim odločanjem o noveli ZBan-1L poslalo pismo vsem poslankam in poslancem Državnega zbora Republike Slovenije. V pismu jih je pozvalo k ponovnem tehtnemu premisleku, ter proučitvi vseh relevantnih mnenj, pred ponovnim odločanjem o noveli Zakona o bančništvu (Zban-1L).

V kolikor bo kljub vsem izraženim pomislekom zakon ponovno potrjen, pa bo Društvo MDS s svojimi sodelavci, nemudoma, v imenu imetnikov podrejenih in hibridnih obveznic, vložilo zahtevo za ustavno presojo in tudi predlog za zadržanje izvajanja novele ZBan-1L

Naj poudarimo, da se Društvo MDS s svojimi sodelavci z navedeno problematiko brezplačno spopada že vse od aprila 2013 dalje in že ima pripravljen predlog ustavne pobude in zahteve za začasno zadržanja izvajanja novele Zban-1L in bo le to vložila takoj v petek 15.11.2013, če bodo odločevalci v državnem zboru preslišali vsa strokovna opozorila. Vsi imetniki, ki želijo zaščititi svoje premoženje se lahko brezplačno pridružijo sekcijam vseh treh sistemskih bank v okviru Društva MDS, tako, da pošljejo e-mail s svoji kontaktnimi podatki na info@skupaj.si ali pokličejo na telefone, objavljene na spletni strani Društva MDS.

 

Ljubljana, 13. november 2013


Pismo poslancem in poslankam državnega zbora!

Prepričani smo, da pripravljalci novele ZBan-1L poslance in poslanke niso dovolj seznanili s vsemi pomisleki tako pravne, kot bančniške stroke, ki so bili izraženi v času priprave zakona.

Vrsta resnih pomislekov je navedena tudi v uradnih mnenjih, ki so jih pisci in drugi zagovorniki novele pridobili že v času njenega nastajanja (npr. mnenje Združenja bank Slovenije) in njene obravnave (Zakonodajno-pravna služba DZ). Ker nismo prepričani, da ste so bili poslanci s temi mnenji seznanjeni, smo le te k dopisu priložili in ključne poudarke v teh mnenjih smo markirali z rumeno.

Če še enkrat povzamemo ključne pomisleke:

Striženje na balin

Medij: Mladina Avtorji: Marn Urša Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 08. 11. 2013 Stran: 28

Država si bo strošek reševanja bank zmanjšala z razlastitvijo imetnikov hibridnih in podrejenih bančnih obveznic. Pravična delitev bremen ali nateg?

Evropske države so v prvih letih krize porabile milijarde evrov javnih sredstev, da so reševale večinoma zasebne banke. Takrat se to ni štelo za državno pomoč. Slovenija je ta vlak zamudila. Zdaj je Bruselj pristop k reševanju bank spremenil. Socializacija dolgov ni več v modi. Breme naj bi pravičneje porazdelili. Večje breme naj bi prevzeli tisti, ki so bili kolikor toliko poučeni o tveganjih, s čimer bi razbremenili davkoplačevalce na splošno. Stari koncept reševanja bank, tako imenovani bail-out', naj bi nadomestil novi koncept bail-in'. To pomeni, da bankam ne sme biti dodeljena državna pomoč, če prej k pokrivanju izgub ne prispevajo njihovi lastniki in upniki.

Edino pošteno, boste rekli. »Kdor je več tvegal, naj zdaj več prispeva.« To gotovo velja za lastnike bank, saj so ti najbolj odgovorni za dobro poslovanje bank. Če banka pri kreditiranju pretirano tvega in se zato znajde v težavah, je logično, da morajo večji del izgube prevzeti njeni delničarji. Manj logično pa je, da morajo hkrati z delničarji trpeti tudi imetniki hibridnih in podrejenih bančnih obveznic. »Da za dolgove odgovarjajo lastniki je vprincipuprav, posebno še, ker odgovarjajo samo z delom premoženja, ki ga imajo v banki. Poseganje v dolžniške vrednostne papirje pa je mnogo bolj vprašljivo,« meni ekonomist Jože Mencinger. »Prenašanje iz 'bail-ouf na 'bail-in'je nekakšno vračanje v svetopisemske čase, ko naj bi vsakih sedem let vse dolgove odpisali, kar seveda pomeni tudi odpis vseh terjatev oziroma v sedmih letih nabranegafinančnega premoženja. To je mnogo bolj zvezno in zato bolje mogoče početi tudi z inflacijo.«

Državni svet Republike Slovenije na 3. izredni seji sprejel odložilni veto na novelo zakon o bančništvu ZBAN-1L.

Na 3. izredni seji, v torek, 05. 11. 2013, je državni svet obravnaval tudi predlog skupine svetnikov, s prvopodpisanim Jožetom Slivškom, za sprejem odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1L), EPA 1513-VI. Ta predlog so po razpravi podprli in tako izglasovali odložilni veto nanj. 

Torek, 05.11.2013

Stališča Ministrstva za finance je državnim svetnikom pojasnjeval finančni minister dr. Uroš Čufer. 

 

 

 

 

 

 

Za ogled razprave v Državnemu zboru Republike Slovenije pritisnite TUKAJ ali na sliko. Razprava se prične na 19 minuti in 20 sekund.

 

Konec samostojnosti ali veliki met Avstrijcev

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 10. 2013 Stran: 7

Helios

Država si očitno še pred obiskom evropske komisije želi v Bruselj poslati signal, da s privatizacijo mislimo resno. Še pred podpisom kupo-prodajne pogodbe je uprava Soda javno razkrila, daje dobila soglasje nadzornikov za prodajo Heliosa, ki bo za samo 140 milijonov evrov končal v rokah avstrijskega Ringa.


Skupina Helios bo, kot kaže, svojo 90-letnico obstoja dočakala kot hčerinska družba avstrijskega holdinga Ring International, ki se bo do ene izmed najpomembnejših slovenskih proizvodnih skupin dokopal za vsega 140 milijonov evrov oziroma 520 evrov po delnici.

Dve leti po začetku prodajnih postopkov je prodaja nekaj manj kot 75-odstotnega deleža domžalske premazniške skupine le še stvar formalnosti. Uprava Slovenske odškodninske družbe (Sod) pod vodstvom Tomaža Kuntariča je včeraj namreč že dobila soglasje nadzornega sveta, ki očitno želi Bruslju poslati signal, da s privatizacijo mislimo resno. Kupo-prodajna pogodba sicer še vedno ni podpisana. S prodajo morajo pred tem soglašati tudi nadzorni sveti NLB, Nove KBM in Abanke Vipa, ki so pri prodaji nastopale kot zastavne upnice propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena, danes pa bodo o poslu odločali tudi nadzorniki Zavarovalnice Triglav. Prav tako še vedno ni zaključen niti okoljevarstveni skrbni pregled, ki ga je naročil Ring. Predvidoma naj bi bil dogovor o prodaji sicer sklenjen sredi tega meseca, nato pa bo moral Ring objaviti tudi uradno prevzemno ponudbo.

Kupnino oklestili dividende in nedoseganje načrtov

Bodo šli mali delničarji NKBM v tožbo proti državi?

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 09. 2013 Stran: 7

Vseslovensko združenje malih delničarjev preučuje, ali je španski primer uporaben pri NKBM

"O možnostih za skupinsko tožbo malih delničarjev NKBM zaradi razvodenitve njihovega premoženja že nekaj časa razmišljamo, a moramo najti kompetentno odvetniško pisarno, ki ni vpeta v slovenska razmerja, zato iščemo možnosti in izkušnje v tujini," pravi Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD).Prav te dni se mudi v Španiji, kjer je odvetniška družba Cremades & Calvo-Sotelo zoper centralno banko Španije zaradi oškodovanja 347.000 malih delničarjev v primeru španske državne banke Bankia vložila tožbo.

Leta 2011 so bile delnice Bankie ponujene v odkup vlagateljem po ceni 3,75 evra za delnico, zaradi spodbude in zagotovil države so jih največ pokupili predvsem domači mali vlagatelji, in sicer z namenom pokojninskega varčevanja. Po slabem letu je vrednost delnice na borzi drastično upadla. Podobno kot NKBM je tudi Bankia z državno dokapitalizacijo dobila kar 10,7 milijarde evrov, pri čemer so bile nove delnice izdane po le 0,01 evra. Premoženje dotedanjih lastnikov skoraj popolnoma razvodenelo.

So bili mali delničarji po nepotrebnem razlaščeni?

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 09. 2013 Stran: 8

Analiza podatkov o poslovanju kaže na dvom o nujnosti spomladanske konverzije 100-milijonskega hibridnega posojila v kapital NKBM

Primerjava nekaterih kazalcev poslovanja Abanke, NKBM in NLB kaže, da spomladanska konverzija 100-milijonskega hibridnega posojila v kapital NKBM ni bila nujna. S tem so namreč mali delničarji ne le izgubili skoraj ves lastniški delež, ampak ostali praktično brez v banko vloženega premoženja. Na letošnji junijski skupščini so mali delničarji z grenkobo ugotavljali, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do iztisa. Vendar borzni analitiki pravijo, da je za coco obveznice že ob izdaji jasno, da bodo konvertirane v delnice.

Mali delničarji ostali praznih rok

Država je s konverzijo 100-milijonskega hibridnega posojila v kapital banke postala 82-odstotna lastnica, mali delničarji imajo le še 5,9 odstotka delnic. Medtem ko je nekdanji predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič kupil več kot 2000 delnic, sedanja uprava (Aleš Hauc in Igor Žibrik) nima delnic banke, ki jo vodi, je razvidno iz letošnjega polletnega poročila o poslovanju NKBM. Banka je imela ob polletju še kljub temu 97.132 delničarjev. Po izvedeni javni ponudbi delnic NKBM novembra 2007 po 27 evrov za delnico, ko je v decembru njena borzna cena porasla vse do 44,49 evra, je imela banka 107.034 delničarjev, mali delničarji so imeli 25,7-odstotni delež, država pa 42,31-odstotnega. Danes se borzna cena delnice giblje nekaj nad 30 centov.

Kaj kažejo številke

Stečaj bank bi povzročil katastrofalen odliv depozitov

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 19. 09. 2013 Stran: 3

Likvidacija Factor banke in Probanke Velikih državnih bank ne bodo reševali na enak način - Lastniki kapitala v strahu pred razvrednotenjem

Ljubljana - Stečaj Probanke in Factor banke bi lahko povzročil domino učinek in katastrofalen odliv depozitov. Z nadzorovano likvidacijo bank smo preprečili, da bi potrebovali 14 milijard evrov za sanacijo, je dejala viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo.


Pred jutrišnjo izredno sejo državnega zbora o nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke, ki je bila sklicana na zahtevo SDS, so se o tej problematiki seznanili člani odbora za finance in monetarno politiko. Andrej Šircelj (SDS) je opozoril, da bodo strošek zaprtja bank nosili davkoplačevalci, saj je država zagotovila milijardo evrov poroštev: »Javnost upravičeno pričakuje, da se bo tak način reševanja uveljavil tudi za druge banke, kar bi pomenilo, da bi se Slovenija morala zadolžiti za 14 milijard evrov.«

Temu je nasprotoval državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko, saj se bodo NLB, NKBM in Abanka reševale s prenosi slabih terjatev na slabo banko, Probanka in Factor banka pa za tak način reševanja nista primerni. Ti banki namreč nimata dolgoročno vzdržnega ekonomskega modela, zato je za stabilnost slovenskega bančnega sistema bolje, da ti banki na urejen način zapustita slovenski trg.

Mali delničarji bi Tomažinu prodali svoje delnice

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 09. 2013 Stran: 8

RRC

Mali delničarji računalniškega podjetja RRC, ki že vrsto let vodi in upravlja star Dursov informacijski sistem, ne nameravajo več dolgo ostati v lastništvu družbe in v želji po prodaji svojih delnic so se celo povezali v prodajni konzorcij.

Interes za prodajo naj bi izrazilo že več deset malih delničarjev, ki imajo v lasti skupno okoli 20 odstotkov RRC. O načrtovani prodaji naj bi že obvestili tudi avstralskega poslovneža slovenskega rodu Anthonyja Tomažina, ki je sredi lanskega leta od NLB kupil večinski delež RRC, po razrešitvi direktorice Mateje Sajovic pa je tudi prevzel vodenje družbe. Toda Tomažin je po naših informacijah ponudbo malih delničarjev zavrnil, češ da za zdaj ne namerava povečevati svojega deleža. Za delnico RRC naj bi si-Anthonv Tomažin, večinski lastnik in direktor RRC Fotografija: Luka Cjuha cer mali delničarji pričakovali okoli 32 evrov oziroma toliko, kot je za njo iztržila NLB.

Nadzorniki družb se bodo pogosteje zagovarjali pred sodiščem

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 09. 2013 Stran: 3

Upravljanje podjetij Čas neodgovornih nadzornikov se izteka - Biti član NS ni več luksuz - ZNS še ni izključil nobenega člana

Ljubljana - Ob vseh kadrobvalnih zdrahah, ki jih lahko spremljamo zadnje mesece, se odpira vprašanje odgovornosti nadzornikov. V zadnjem' letu smo doživeli kar nekaj obsodb uprav družb, medtem ko je za svoje ravnanje doslej odgovarjal komaj kakšen nadzornik.


A stroka meni, da se razmere tudi na tem področju počasi spreminjajo. Zlasti v državnih podjetjih se nadzorniška funkcija še vedno pojmuje kot podaljšek tistih, ki so jih na to mesto imenovali. Marsikje se je tudi izkazalo, da so nadzorniki delovali v spregi z upravo, čeprav bi jo v resnici morali nadzirati. In to kljub temu, da zakonodaja že dolgo določa, da morajo nadzorniki ravnati skrbno in odgovorno v korist družbe, za kar so tudi odškodninsko odgovorni.

Plačali le Gradisovi nadzorniki

Na podlagi razpoložljivih podatkov je mogoče ugotoviti, da je sodišče doslej odškodnino prisodilo le nadzornikom Gradisa IPGI, ki so morali skupaj z upravo zaradi poskusa prodaje zemljišč Vegradu skupaj plačati 100.000 evrov odškodnine. V državnih podjetjih še ni odgovarjal noben nadzornik.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.