Nova KBM
Od davkoplačevalcev do delničarjev
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena,I. F.,S. K. L. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 12. 2013 Stran: 6
Odpis podrejenih obveznic bank bo zmanjšal potrebno višino dokapitalizacije
Na finančnem ministrstvu niso želeli razkriti, ali bo država, ko bo dokapitalizirala banke, male delničarje iztisnila ali preprosto razlastila in po kakšni metodi. Tudi nič o tem, kako bo minister za finance dr. Uroš Čufer 96.000 malim delničarjem pojasnil, da so ostali brez vloženega premoženja v NKBM. Povprečni delničarje pred šestimi leti v javni ponudbi delnic vložil 5000 evrov in dobil 29 delnic banke. Metodo bodo razkrili po objavi rezultatov stresnih testov. So pa v strokovnih službah ministrstva pojasnili, kaj Banki Slovenije omogoča prejšnji teden spremenjeni zakon o bančništvu. Centralna banka lahko z izrednim ukrepom bankam zagotovi potrebni kapital za doseganje kapitalske ustreznosti in solventnosti. Če ga bo uporabila, bo kvalificirane obveznosti bank spremenila v navadne delnice. Kvalificirane obveznosti so obveznosti do delničarjev banke, do imetnikov finančnih instrumentov, ki se prištevajo v temeljni oziroma dodatni kapital banke, kot tudi obveznosti banke do upnikov, ki bi se v primeru prenehanja banke poplačali po poplačilu navadnih terjatev do banke.
Če bi sodeloval privatni kapital
Mali delničarji po pravico na Ustavno sodišče Republike Slovenije
Za ogled TV prispevka novinarja Florijana Zupana TV SLO1 iz oddaje Odmevi TV SLO1 ob 22 uri, z dne 05.12.2013 kliknite TUKAJ ali na sliko.
MDS in VZMD po pomoč na ustavno sodišče
Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 12. 2013 Stran: 8
Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) bo jutri na ustavno sodišče vložilo dve pobudi za presojo ustavnosti posameznih določil zakona o bančništvu (ZBan-lL). Gre za obveznici ABVIP in NLB26, ob tem pa bodo zahtevali tudi zadržanje izvajanja spornih členov sprejetih sprememb ZBan-lL, saj v MDS menijo, da lahko v nasprotnem primeru nastane nenadomestljiva škoda imetnikov teh instrumentov. Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) pa je že včeraj v imenu 250 malih imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank vložilo pobudo za oceno ustavnosti novele ZBan-lL.
Во dгžаvа male delničarje NKBM iztisnila ali razlastila
Medij: Večer Avtorji: D.T.,I.F.,S.K.L. Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 05. 12. 2013 Stran: 1
Mali delničarji Nove KBM izgubili 150 milijonov evrov. Združenji delničarjev terjata odgovornost in odpravnine. Bodo sledile tožbe?
Potem ko je več kot sto tisoč malih delničarjev v odmevni javni ponudbi delnic Nove KBM decembra 2007 te kupilo po 27 evrov, so te vredne le še 0,10 evra oziroma deset centov. 151 milijonov evrov so takrat vplačali mali delničarji, ki so jih k nakupu kar 24-odstotnega deleža NKBM pozivali politiki, ekonomisti in bankirji s svojim obljubami. Danes imajo le še okoli 2,60-odstotni delež, a še vedno jih je več kot 96 tisoč. Sedaj jim grozi, da bodo ob svoj tudi na kredite vplačan vložek in ostali tudi brez delnic. Mali delničarji se ne morejo tolažiti niti s prevzemno ponudbo, saj je državi ni treba objaviti, ker ima skupaj s povezanimi osebami že več kot 75-odstotni delež. Čeprav ekonomisti poudarjajo, da delnic in premoženja ni mogoče kar izbrisati ali odvzeti po volji države, zakon o gospodarskih družbah take postopke omogoča. V obeh združenjih malih delničarjev menijo, da so ti upravičeni od ustrezne odpravnine, saj naj bi bili zavedeni oziroma oškodovani. Ob tem opozarjata tudi na odgovornost regulatorja, Banko Slovenije, ki bi poleg uprav in nadzornikov morala skrbeti za stabilnost in varnost finančnega sistema. VZMD je včeraj vložila tudi pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu, ki bo odvzela premoženje še okoli 1200 lastnikom podrejenih obveznic slovenskih bank.
Delnice Nove KBM v smeti?
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena,Klapš Srečko Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 05. 12. 2013 Stran: 2
Potem ko je več kot sto tisoč malih delničarjev v odmevni javni ponudbi delnic Nove KBM decembra 2007 te kupilo po 27 evrov, so po zaustavitvi trgovanja z bančnimi delnicami na Ljubljanski borzi v začetku tedna vredne le še 0,10 evra oziroma deset centov. 151 milijonov evrov so takrat vplačali mali delničarji, ki so jih k nakupu kar 24-odstotnega deleža NKBM pozivali tako politiki kakor tudi ekonomisti in bankirji s svojim obljubami. Danes imajo le še okoli 2,60-odstotni delež, a še vedno jih je več kot 96 tisoč. Zdaj jim grozi, ne samo da bodo ob svoj tudi na kredite vplačani vložek, ampak da bodo ostali tudi brez delnic.
Zakon omogoča prav vse
"Dokapitalizacija banke je nujna. Kdo bo vplačal novo izdane delnice, je odvisno od sklepa skupščine, ki ga sprejmejo delničarji s tričetrtinsko večino prisotnega kapitala. Če bo prednostna pravica obstoječih delničarjev izključena, kar je za zdaj pričakovano, potem bo nove delnice vplačal le eden od obstoječih delničarjev: država ali celo novi delničar, tuji ali domači investitor. V tem primeru se relativni delež starih delničarjev, ki ne vplačajo novih delnic, ustrezno zmanjša. Če pa bo družba morebitno nepokrito izgubo pokrila v breme osnovnega kapitala, bo to pomenilo zmanjšanje osnovnega kapitala, razveljavitev starih delnic in šele potem izdajo novih, ki jih vplača novi investitor. Za zdaj še ni jasno, kako bo v primeru NKBM, saj še ni znan znesek potrebnega svežega kapitala, ker čakamo na rezultate stresnih testov," je pojasnil izredni profesor dr. Borut Bratina z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru.
Vse je jasno
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 05. 12. 2013 Stran: 2
Prav na včerajšnji dan pred šestimi leti je slovenska vlada odločila, da 109.627 malim delničarjem, ki so želeli skupaj vplačati 750 milijonov evrov za delnice NKBM, dodeli 24-odstotni delež banke in jim "vzame" 151 milijonov evrov. Razliko so dobili vrnjeno. To je bila prva javna ponudba delnic na Slovenskem in po šestih letih je mogoče z gotovostjo trditi, da tudi zadnja. Vsaj za naslednjih petdeset let. Država je takrat s prodajo nekaj manj kot 49-odstotnega lastniškega deleža banke dobila v današnjih merilih globine bančne luknje skromne 303 milijone evrov. Se je splačalo?
Če ne drugega, smo se učili delničarstva. Vloženo premoženje državljanov, ki so ob nakupu računali na dolgoročno naložbo in oplajanje svojih prihrankov, je v minulih šestih letih ob naslednjih dokapitalizacijah izključno kopnelo. Ljudje so takrat v bančne delnice vložili v povprečju po 5000 evrov, mnogi s kreditom. Verjeli so v štajersko banko, ki jo je večini njenih nekdanjih direktorjev uspelo utrditi in nemalokrat tudi obraniti pred apetiti iz Ljubljane. Molčali so, ko je vrednost delnice samo še padala, le posamezniki so na skupščinah zahtevali pojasnila. Začeli so se spraševati, kaj več od njih so vedeli tisti, ki so delnice prodali na vrhuncu, ko je po nekaj dneh trgovanja na Ljubljanski borzi, začelo se je 10. decembra, tečaj dosegel 42 evrov. Takrat so nekateri pokojnega ministra za finance Andreja Bajuka obtoževali, da je delnice po 27 evrov prodal prepoceni. Mali delničarji NKBM molčijo tudi danes, ko njihovi združenji preučujeta, kolikšna je verjetnost, da bi dobili tožbo proti državi zaradi razlastitve.
Prihodnje trgovanje z delnicami bank ni smiselno
Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 05. 12. 2013 Stran: 2
Po predvidenih večstomilijonskih dokapitalizacijah največjih slovenskih bank s strani države, borzna kotacija teh delnic, ob postopku likvidacije delnic Probanke tudi delnic Nove KBM in Abanke, ne bo več smiselna. S tem se strinja tudi Matej Šimnic, analitik Alte Invest, ki pravi, da bi bilo nadaljnje trgovanje že zaradi razvodenitve kapitala nesmiselno. "Bolj pravi razlog za prihodnje netrgovanje pa je v dopolnjenem zakonu o bančništvu, ki v skladu s smernicami Evropske komisije predvideva delitev bremena reševanja oziroma najverjetneje kar popoln izbris delnic," pravi Šimnic, ki meni, da zaradi omenjenega zakona procesa iztisnitve malih delničarjev verjetno sploh ne bo, a svari, da bo treba počakati na dejansko realizacijo določil zakonodaje.
Pa je recimo Novi KBM zaradi sedanjega napovedujočega se klavrnega konca pred šestimi leti izvedene javne ponudbe delnic (IPO) dejansko nastala velikanska škoda. "Določena škoda je vsekakor nastala. Vendar gre predvsem za verižno reakcijo, ki jo je povzročil poceni denar. Kreditiranje, menedžerski prevzemi in finančni holdingi so Novo KBM in ostale delnice spravili na nerealne nivoje, kasneje pa je to izredno negativno vplivalo na poslovanje bank. Toda tudi brez neugodnega razvoja dogodkov v Sloveniji bi bila delnica Nove KBM danes precej manj vredna kot ob prvi prodaji, saj so se nasploh vrednotenja bank v Evropi znižala. Na splošno pa sta gibanje slovenskih delnic, predvsem pa močan padec vrednosti delnic, kot je Nova KBM, povzročila, da bo borza v prihodnje pritegnila zelo malo vlagateljev in novih podjetij, vsaj dokler se znova ne vzpostavi osnovno zaupanje," ugotavlja Šimnic.
Šketa mimo centralnih bankirjev zamrznil bančne delnice
Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 12. 2013 Stran: 9
Ljubljanska borza
Medtem ko v bankah in v javnosti nestrpno pričakujejo rezultate obremenitvenih testov bank, ki bodo pokazali luknjo v sistemu, dobrih 100.000 malih vlagateljev ne more več prodati svojih delnic in obveznic šestih bank. Ljubljanska borza je do nadaljnjega trgovanje z njimi ustavila.
Ljubljanska borza je včeraj v pričakovanju rezultatov obremenitvenih testov bank nepričakovano ustavila trgovanje z vrednostnimi papirji šestih bank. Do nadaljnjega tako 96.800 delničarjev NKBM, 1060 delničarjev Abanke, nekaj manj kot 500 lastnikov prednostnih delnic Probanke in 1500 lastnikov podrejenih obveznic NLB, NKBM, Banke Celje, Probanke in Factor banke ne more prodati svojih naložb. V Banki Slovenije nezadovoljstva z ukrepom Ljubljanske borze niso skrivali, medtem ko so se na ministrstvu za finance komentarja vzdržali.
Zamrznjeni papirji domala brez vrednosti
Trgovanje z vrednostnimi papirji šestih bank so na Ljubljanski borzi pod vodstvom Andreja Škete ustavili zato, ker ni jasno, kaj bodo pokazali rezultati obremenitvenih testov, in predvsem, kako bodo pri sanaciji bank sodelovali imetniki vrednostnih papirjev bank. »Borza je po zakonu dolžna zagotavljati, da se na trgu trguje pošteno in urejeno,« pravijo predstavniki borze. Ob tem ne pojasnjujejo, kako so se štiri banke znašle v družbi Probanke in Factor banke, ki sta že od začetka septembra v postopku nadzorovanega prenehanja.
Začetek privatizacije NKBM in konec sage malih delničarjev
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 27. 11. 2013 Stran: 1
27 evrov je bila delnica NKBM vredna v prvi javni prodaji delnic leta 2007.
44 evrov je znašala najvišja vrednost, ki jo je delnica NKBM dosegla decembra 2007
19,5 evra je znašala cena delnice NKBM v dokapitalizaciji oktobra 2008.
8 evrov je znašala cena delnice NKBM v dokapitalizaciji aprila 2011.
0,194 evra je bila včeraj na borzi vredna delnica NKBM.
Gospodarstvo / Banke
Šest let po prvi javni prodaji delnic in z nekajletno zamudo se je država začela pripravljati na privatizacijo Nove KBM. Toda to je le slaba tolažba za male vlagatelje, ki so izgubili že praktično ves svoj vložek, z delnicami pa imajo le še stroške.
V Slovenski odškodninski družbi (Sod) so se začeli aktivno pripravljati na začetek prodaje Nove KBM, ki jo je vlada Alenke Bratušek prav tako uvrstila na seznam družb, ki jih bo država prodala.
Po neuradnih informacijah naj bi v Sodu že opravili prve informativne razgovore z nekaterimi večjimi mednarodnimi svetovalnimi družbami, sredi prihodnjega meseca, ko bodo znani rezultati pregleda kakovosti sredstev bank in obremenitveni testi, pa bodo predvidoma tudi uradno začeli izbirati svetovalca za prodajo banke.
Še pred prodajo bo morala država drugo največjo banko v državi dokapitalizirati v višini okoli 400 milijonov evrov. Prav tako bo morala NKBM svoje slabe naložbe prenesti na družbo za upravljanje slabih terjatev bank (DUTB), saj v nasprotnem primeru prodaja ne bi bila izvedljiva.
Privatizacija z zamudo










