Nova KBM
Vladni rop lastnikov bančnih obveznic NLB
Medij: Reporter Avtorji: Biščak Jože Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna Datum: 06. 01. 2014 Stran: 23
Kaj se zgodi, če banki, ki vam je posodila denar, ne vračate kredita? Odgovor je jasen: banka unovči zavarovanje kredita, opravi izvršbo na vašem transakcijskem računu ali pa zarubi vaše nepremičnine. In prav je tako, saj je dolg treba vrniti. Pa velja to tudi v nasprotni smeri? Očitno ne. Vse, ki so NLB posodili denar z nakupom podrejenih obveznic, so vlada Alenke Bratušek in poslanci vladajoče koalicije razlastili ter jim celo v zakonu odrekli ustavno zajamčeno pravico do pritožbe.
Večina tistih, kije kupila podrejene obveznice NLB, se za denar lahko zdaj preprosto obriše pod nosom. Pravijo, da gre pri zakonu za rop državljanov, ki se ne razlikuje veliko od klasičnega (oboroženega) ropa banke. S to razliko, da je državna banka oropala državljane, roparji pa so bili s predlagano novelo zakona o bančništvu ministri s predsednico vlade na čelu in poslanci, ki so dvignili roko za zakon. Kaj takega bi bilo še v Severni Koreji težko izvesti. S tem ukrepom je Alenka Bratušek tudi pokazala, kako si predstavlja Slovenijo »gospodarsko uspešnejšo, bolj demokratično, strpno in solidarno«. Ruska izdaja revije Forbes ni zaman deželo na sončni strani Alp označila za najbolj socialistično državo v Evropi.
Šest kršitev ustave
»To je ukrep revolucionarnega prava,« je prepričan Tadej Kotnik, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki je (bil) imetnik podrejenih obveznic slovenskih bank, po uveljavitvi novele zakona o bančništvu pa je ostal brez vsega. Zato se je tudi podpisal pod pobudo za oceno ustavnosti. Take pobude so na ustavnem sodišču štiri, svoji zahtevi pa sta dala državni svet in varuhinja človekovih pravic. Slednja zakonu očita šest kršitev ustave: da je Slovenija pravna in socialna država (2. člen), da ima vsakdo pravico do pravnega sredstva (22. in 23. člen), da so pred zakonom vsi enaki (14. člen), da je varstvo lastnine povezano s pravico do zasebne lastnine (33. in 67. člen), da je prepovedana povratna veljava pravnih aktov (155. člen) in daje kršeno načelo določnosti pravnih aktov (v povezavi z 2. in 120. členom).
Mali delničarji tožijo Banko Slovenije
Medij: Večer Avtorji: L. F. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 04. 01. 2014 Stran: 5
Vseslovensko združenje malih delničarjev je na upravno sodišče vložilo tri tožbe. Izpodbijajo izbris podrejenih obveznic NLB, Factor banke in Probanke
Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je prvi delovni dan leta 2014 proti Banki Slovenije vložilo tri tožbe na upravno sodišče, in sicer zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB, Factor banke in Probanke. V združenju pravijo, da Banka Slovenije razlaščencem ne dovoli niti vpogleda v odločbe o njihovem izbrisu, zato pozivajo k spoštovanju pravnih norm in temeljnih demokratičnih načel.
VZMD preko odvetniške pisarne Kunič v imenu 293 imetnikov podrejenih obveznic treh slovenskih bank, ki so bili 18. decembra lani razlaščeni, na upravnem sodišču v Ljubljani izpodbija izbris podrejenih obveznic NLB (v imenu 229 imetnikov obveznic NLB 26. izdaje), Factor banke (v imenu 24 imetnikov obveznic Factor banke 9. izdaje) in Probanke (v imenu 40 imetnikov obveznic Probanke 9., 11. in 12. izdaje).
Država je uničila slovenski kapitalski trg
Medij: Večer - V soboto Avtorji: Glavič Peter Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 04. 01. 2014 Stran: 10
Kriza je Slovenijo prizadela neprimerno bolj kot druge države ZARADI SLABE UPRAVLJAVSKE PRAKSE DRŽAVE, zlasti zlorab na področju kapitalskega trga
Zadnje dneve so mediji polni novic o sanaciji bank s prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje bančnih terjatev (DUTB). Žal ne gre za odpravljanje vzroka težav, to je katastrofalne državne politike do finančnih vlagateljev, zlasti domačih malih vlagateljev na kapitalskem trgu. Država vsakih nekaj let po nepotrebnem razglasi izredne razmere in potem uniči investicijske družbe, sklade in male vlagatelje. Uničevanje kapitala pravno podpre njen pravosodni sistem. Delnic potem noče nihče več kupovati, vsi se jih skušajo znebiti in cene strmoglavijo. Finančna in gospodarska kriza je Slovenijo prizadela neprimerno bolj kot druge države zaradi slabe upravljavske prakse države, zlasti zlorab na področju kapitalskega trga: namernega oviranja vlaganj in uničevanja kapitala vlagateljev. Mejniki te nacionalne katastrofe so:
- uničenje vzajemnih skladov Proficia Dadas s 3500 vlagatelji,
- propad vzajemnih skladov Zvon Ena in Dva Holding s 65.000 vlagatelji;
- končni udarec delničarstvu je množični izbris nad 100.000 malih delničarjev petih bank.
Veliko družb, skladov in malih vlagateljev je bilo prizadetih pri vseh treh udarih; mali vlagatelji so poleg tega kot vsi državljani sanirali državne banke v devetdesetih letih in jih bodo še enkrat. Posledica uničevanja naložb je beg slovenskega kapitala v tujino in v tuje banke na ozemlju Slovenije ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest v drugih državah namesto v Sloveniji. Zanimivo je, da so bili sedeži štirih finančnih družb v teh mejnikih (Dadas, Gospodarstvo Rast, Probanka in Nova KBM) v Mariboru. Za polomom v industriji (Tam, Metalna, MTT, Hidromontaža, TSN, Tovarna dušika itd.) so ta del Slovenije prizadeli še zlomi finančnih družb. V tem sestavku se bomo poglobili samo v zadnjega od mejnikov in še to samo na primeru NKBM, pred izbrisom družbe z največ delničarji v Sloveniji.
Izbrisani vlagatelji
Zamenjave, odstopi, stresi ...
Medij: Reporter Avtorji: Puc Ivan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 30. 12. 2013 Stran: 24
Smo bili mali delničarji zavedeni?
Medij: Večer Avtorji: Zajšek Stanislav Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pisma bralcev Datum: 30. 12. 2013 Stran: 26
Ali smo bili mali delničarji zavedeni že ob izdaji prospekta, ki sta ga izdali Republika Slovenije in NKBM, d.d., leta 2007? To v zavodu za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev preučujemo s pomočjo pravnih strokovnjakov in šele na podlagi pravnih ugotovitev, saj v dveh točkah lahko vložimo skupinske odškodninske tožbe. Ker gre za zelo kompleksen pravni sistem, je organizacijsko zelo zahteven. Šele na podlagi pravnih ugotovitev in realnih možnosti bomo pozvali male delničarje kot civilne iniciative, civilna združenja, v skupno tožbo. Seveda bi omenil, da sem kot zavod in osebno kot mali delničar opozarjal na vse te nepravilnosti na vseh skupščinah od leta 2008 do 2012, tako upravo družbe kot nadzorni svet. Gre za projekt NKBM (prej Multi consalt) za nakupe projektnih družb v znesku 60,2 milijona evrov, za deleže osmih družb in njihovih zemljišč na Hrvaškem - Kolbiko, Maslina, Bili galeb, Nomia nekretnine, Lagosta, Nomia Maxime, Nomia fin, Nomia modus -, ki so bile preplačane za 27 milijonov evrov. Uprava družbe in nadzorni svet sta vedno zatrjevala, da notranja revizija banke ni ugotovila nobenih nepravilnosti. Na vprašanje, koliko slabih kreditov ima banka oziroma ali so ti krediti ustrezno zavarovani, je bil odgovor vedno enak: bančna tajnost.
Računi za leto 2014 že prihajajo
Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 12. 2013 Stran: 9
Trgovska družba Merkur, proizvajalec komponent za avtomobilsko industrijo Cimos, letalska družba Adria Air ways, telekomunikacijska družba T2, finančni holdingi DZS, Sava, Istrabenz, ACH, Zvon Ena in Zvon Dva (v stečaju), gradbena podjetja Primorje, SCT in Vegrad, ki so prav tako v stečaju, pa družba Grep, ki je v Ljubljani gradila športni park Stožice, so v prvem paketu podjetij, katerih dolgove so banke pred prazniki prenesle na slabo banko, ki se uradno imenuje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Med največjimi upnicami naštetih podjetij sta bili največji državni banki Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM).
Preneseni sveženj, vseh bo pet, je vreden 1,1 milijarde evrov, prenosi pa bodo predvidoma končani do aprila 2014. Slaba banka bankam v zameno za slabe terjatve izda obveznice, za poplačilo katerih jamči davkoplačevalec. NLB je tako za prvi sveženj dobila za 622 milijonov evrov, NKBM pa za 390 milijonov evrov obveznic z dve- in triletno ročnostjo, ki so na Ljubljanski borzi začele kotirati v tem tednu.
"Sanacija NKBM bi uspela tudi z manj kapitala"
Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 28. 12. 2013 Stran: 1
Pogovor z Alešem Haucem Kmalu zadnji paket tožb proti odgovornim za slabe posle
Maribor - »Jaz ne bi v nikogar usmerjal osti, saj je bil dober namen metode bail-in, da k boljši kapitalski ustreznosti banke prispeva več deležnikov, ne le država z dokapitalizacijo,« je predsednik uprave NKBM Aleš Hauc odgovoril na napovedane tožbe malih delničarjev.
Znano je, da je država dokapitalizirala NKBM z 870 milijoni evrov ter izbrisala 97.000 delničarjev in ime* tnike podrejenih obveznic. Hauca višina dokapitalizacije ni presenetila. Obseg nujne dokapitalizacije namreč kaže, da so bila zavarovanja kreditov najverjetneje vrednotena precej strože od tržnih ocen. Po njegovem mnenju bi se banka uspešno sanirala tudi z manjšo dokapitalizacijo: »Vendar je v krizi, ki se bo verjetno še nadaljevala, pravilna odločitev, da se banki zagotovi nekoliko več denarja za večjo varnost.«
Aleš Hauc
Medij: Večer - V soboto Avtorji: Šeruga Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 28. 12. 2013 Stran: 47
Včeraj zvečer je praznoval rojstni dan. V gostišču zunaj Maribora, na spisku povabljenih pa? "Nekaj prijateljev, tudi nekdanjih sodelavcev na Pošti." 49 let je zdaj star Aleš Hauc, predsednik uprave Nove KBM, ki je ta teden po prvem, 30-milijonskem valu odškodninskih tožb, napovedal še drugega, domnevno kar 60-milijonskega. In prvič javno izustil, da so revizije, narejene v NKBM, našle vrsto nepravilnosti pri podeljevanju kreditov v časih, ko je banko vodil Haučev predhodnik Matjaž Kovačič. Če kdaj, sta se - najbrž tudi osebno - zdaj dokončno razšla. Kovačič in Hauc, ki se poznata že vsaj 25 let. Kako se je njuno prijateljstvo začelo, izluščimo iz pogovora s Haucem, ko nam pripoveduje o svojem VW hrošču. Letnik 1976 je, ima status starodobnika, a da ga je dal temeljito prenoviti, reče. "Veste, ko sedem vanj, me vse tako zelo spomni na 80. leta. Takrat je bila glasba boljša, kot je danes, takrat so bili ljudje bolj nasmejani in sproščeni, kot so danes. To so bila resnično moja najboljša leta." Ko vrtamo, kaj vse se mu je takrat dogajalo, da so se mu osemdeseta tako dobro zapisala v spomin, omeni tudi, da je imel enega hrošča že tedaj, in doda: "S tem prvim hroščem sem imel tudi eno manjšo nesrečo. Zaletel sem se v parkiranega jugeca. Bil sem pa na poti ... veste, kam? Po Matjaža Kovačiča sem šel, da bi šli fantje malo ven." Oba sta bila študenta mariborske ekonomske fakultete. Hauc je bil v Mariboru predsednik, Kovačič pa podpredsednik velike mednarodne študentske organizacije AIESEC, ki je imela v svojih vrstah tudi druga znana imena.
Največje delo je še pred vlado - sanacija gospodarstva
Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 12. 2013 Stran: 3
Aleš Hauc, NKBM Banka bi bila sanirana tudi z nižjo dokapitalizacijo - Zavarovanja so bila vrednotena precej strože od tržnih ocen
Maribor - NKBM je bila še pred dobrim tednom dni družba z največ delničarji v državi: imela jih je okoli 97.000. Zdaj ima le enega - državo. Po tem ko je država mariborsko banko dokapitalizirala ter izbrisala delničarje in obvezničarje, nato pa so se začeli prenosi na slabo banko, smo se pogovarjali s predsednikom uprave NKBM Alešem Haucem.
Kaj menite o tem, da nekateri mali delničarji zaradi izbrisa napovedujejo skupinske tožbe?
Zelo težko komentiramo izbris obstoječih delničarjev banke, ki se je zgodil na podlagi zakonodaje in odredb regulatorja. Izbris obžalujemo, vendar je treba upoštevati, da bi tako velika dokapitalizacija v vsakem primeru razvrednotila obstoječe delničarje. V tem letu in pol smo izvajali številne ukrepe za boljše poslovanje banke, ki že kažejo rezultate.
Proti komu bi bile tožbe malih delničarjev usmerjene - banko, nekdanjo upravo, ki je banko privedla v to stanje, državo, centralno banko?
Prejšnje imetnike delnic in hibridnih instrumentov je treba razumeti, saj so denar vlagali v banko. Vendar banka ni odločala o izbrisu, »bail-in« je bil sprejet na najvišji ravni EU in pri nas. V nikogar ne bi usmerjal osti, saj je bil dober namen te metode, da k boljši kapitalski ustreznosti banke pripomore več deležnikov, ne le država z dokapitalizacijo.
Na letošnji skupščini je bila potrjena štiristomilijonska dokapitalizacija, zdaj pa je država, poleg izbrisa delničarjev in obvezničarjev, banko morala dokapitalizirati z 870 milijoni evrov. Ste presenečeni nad tem?
Vlada davkoplačevalcem "ukradla" dobrih 4.200 milijonov evrov
Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 12. 2013 Stran: 16
Vlada Alenke Bratušek je v pet bank, dve tajkunski, nakazala 3.467 milijonov evrov davkoplacevalskega denarja, hkrati pa razlastila male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, ki so imele značaj depozitov (skupno za 775,2 milijona evrov).
V preteklih dneh so se v banke v državni lasti že zlili novi milijoni davkoplačcvalskih evrov. V Novo Ljubljansko banko (NLB) smo davkoplačevalci spet vložili novih 1.141 milijonov evrov gotovine, za še naslednjih 410 milijonov evrov pa so bile izdane državne obveznice. Skupno je banka prejela 1.551 milijonov evrov davkoplacevalskega denarja. Za Novo Kreditno banko Maribor (NKBM) smo namenili 620 milijonov evrov v gotovini, za 250 milijonov evrov je bilo izdanih državnih obveznic. Banka je torej skupno prejela 870 milijonov evrov davkoplačevalskih sredstev. Tretja banka, ki je v delni državni lasti, pa je Abanka Vipa, ki je prejela 358 milijonov evrov gotovine, za 243 milijonov evrov pa je bilo izdanih državnih obveznic. Skupno je tako šlo v vse tri banke 2.119 milijonov evrov gotovine, k čemur je treba dodati še 903 milijone evrov v državnih obveznicah. Gre Lorej za 3.022 milijonov evrov, s katerimi smo davkoplačevalci vnovič
V preteklih dneh smo davkoplačevalci za dokapitalizacijo treh večjih državnih in dveh manjših zasebnih bank plačali približno toliko, kot ZPIZ letno nameni za izplačilo vseh pokojnin.
Razlastili male delničarje in dali tajkunom
Vlada Alenke Bratušekje prek Banke Slovenije v preteklih dneh razlastila male delničarje, ki so v preteklih letih kupovali delnice bank v slovenski lasti. Tudi tiste, ki so delnice po vrednosti 27 evrov kupovali leta 2008. Tako so v NLB izničili osnovni kapital banke v višini dobrih 184 milijonov evrov, v NKBM v višini dobrih 143 milijonov evrov in v Abanki v višini 7,2 milijona evrov. Delnice so preprosto razveljavili in izbrisali iz delniške knjige pri Centralni klirinško depotni družbi. Skupno so torej ljudem odvzeli 334,2 milijona evrov, kolikor je znašala vrednost njihovih delnic v omenjenih bankah. Hkrati je vlada samo zasebnima Probanki in Factor banki v istem dnevu namenila 445 milijonov evrov, ki jih bosta ti porabili za pokrivanje bančne luknje, nastale zaradi danih in nevrnjenih posojil izbranim komitentom. Znano je, da sta bili banki že vse od začetka v zasebni lasti tajkunov in namenjeni njihovemu poslovanju. Poleg državnih bank seveda. Skratka, Bratuškova je vzela malim delničarjem, da je pokrila dolgove bogatašev in svojih privržencev.







