Nova KBM
Obletnica brez alternative
Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek DarjaTeme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 03. 2014 Stran: 9
SLOVENIJA TA TEDEN
Banka Celje je šesta banka v Sloveniji, ki jo bodo reševali državljani, je na podlagi mnenja Banke Slovenije odločila levosredinska vlada Alenke Bratušek. Lanski stresni testi so pokazali, da Banki Celje manjka 388 milijonov evrov, iz celjske banke pa so pred kratkim sporočili, da potrebujejo svež kapital v višini 160 milijonov evrov. Vlada, ki je lani za dokapitalizacijo treh največjih bank, ki so Nova ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor, in Abanka Vipa, že namenila 3,3 milijarde evrov, davkoplačevalcem še ni sporočila, koliko sredstev bo potrebovala za dokapitalizacijo Banke Celje.
So pa davkoplačevalci posredno izvedeli, da jih do konca leta čaka dokapitalizacija še sedme banke, to je Gorenjska banka, ki ji je vlada rok, da poišče zasebni kapital, podaljšala do konca leta. Tudi zanjo tako rekoč ni možnosti, da bi ji ta kapital uspelo najti. Koliko svežega denarja potrebuje, iz te banke niso sporočili, lanski stresni testi pa so pokazali, da ji manjka 328 milijonov evrov.
Banka Celje po volji regulatorja
Medij: Delo Avtorji: Piano Brane Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 03. 2014 Stran: 9
Mali delničarji proti naglici Nadzorniki ubogali navodila BS
Celje - Samo mesec dni ima Banka Celje (BC) časa, da se dokapitalizira za 160 milijonov evrov. Da bi ji to uspelo, je malo verjetno, zato bo zatem prav toliko vanj morala vložiti država.
Nadzorni svet BC, ki mu predseduje Jurij Peljhan iz NLB, se je včeraj seznanil z odredbo Banke Slovenije (BS) o odpravi kršitev oziroma povečanju aktive, ki po oceni BS znaša 250 milijonov evrov. A država po pravilih Bruslja sme v banko vložiti šele, ko svojih 90 milijonov evrov prispevajo imetniki podrejenih instrumentov. V skladu z navodili BS so nadzorniki včeraj odobrili gradivo za skupščino. To bodo sklicali za 11. april, predlagali delničarjem sprejetje odločitve o izdaji novih navadnih kosovnih delnic za 160 milijonov evrov; potem pa morajo vlagatelji te vplačati do 25. aprila, pri čemer sedanji delničarji ne bodo imeli prednostne pravice. Gradivo za skupščino bo banka objavila v sredo, v BC včeraj niso bili pripravljeni komentirati odločitev.
Ali bomo delničarji in lastniki obveznic v Banki Celje razlaščeni kot v NLB, Abanki Vipa in NKBM?
Za Banko Celje je v okviru pregledov bank konec preteklega leta mednarodna revizijska družba v primeru uresničitve najbolj neugodnega scenarija ugotovila kapitalski primanjkljaj 388 milijonov evrov, a hkrati je bila po zatrjevanju tedanje uprave Banka Celje, na dan 13.12.2013 kapitalsko ustrezna, kar je objavila tudi na SEONETU. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil nadzornik in predsednik revizijske komisije v Banki Celje od 24.05.2011 do 20.03.2013 dr. Uroš Čufer – sedanji Minister za finance.
Ljubljana in Celje, 21. marec 2014
Društvo MDS pisalo Upravi in NS Banke Celje
V Društvu MDS nas čudi naglica Banke Slovenije in Vlade RS ter Ministrstva za finance (MF), ki smo ji priča te dni, saj verjamemo, da je Minister kot nadzornik vestno opravljal svoje delo in Banka Celje ni v tako slabi kondiciji, kot so jo želeli prikazati tuji eksperti v stresnih testih. Za ogled prispevka na RTV Slovenija, kliknite na sliko ali tukaj.
Se mar motimo? Mislimo, da ne, zato, je Društvo MDS pisalo upravi in članom nadzornega sveta in jih vprašalo sledeče:
- Na kakšni osnovi je določen znesek dokapitalizacije v višini najmanj 160 milijonov EUR?
- Kakšni bodo pogoji dokapitalizacije, kakšna bo cena dokapitalizacijskih delnic in na kakšni osnovi je bila ta cena določena?
- Na kakšni osnovi je določen le 11-dnevni rok za vplačilo, ki je po našem mnenju popolnoma nerealen?
- Koliko je znašala knjigovodska cena delnice BCER na dan 30.09.2013 in koliko na dan 31.12.2013?
- Na vaši spletni strani smo zasledili obvestilo z dne 12. decembra 2013, da Banka Celje tudi po objavi rezultatov pregleda kapitalskih potreb bank izpolnjuje kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije. Zanima nas, ali banka na dan izdaje odredbe, 17. marca 2014, še vedno izpolnjuje te kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije?
- Včeraj ste objavili tudi podatek, da ste pri iskanju strateškega partnerja za dokapitalizacijo banke od januarja 2014 sodelovali z Raiffeisen Centrobank Dunaj (RCD), ki pa pri tem ni bila uspešna in ste proces že zaključili. Dejstvo je, da smo šele sredi meseca marca, ter se nam zdi obdobje od začetka sodelovanja do raziskave trga in končne ugotovitve zelo kratko. Sprašujemo, koliko je Banko Celje stal omenjeni proces (v celoti), kje in po kakšnih pogojih je RCD iskal dokapitalizatorja, ter zakaj niste objavili transparentnega javnega mednarodnega tenderja za dokapitalizacijo?
Okradeni lastniki bank
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 03. 2014 Stran: 6
Izbrisani mali delničarji NKBM v pismu Barrosu sporočajo, daje ogrožena finančna stabilnost Slovenije
Zaradi neenakopravne obravnave Slovenije in škandalozne razlastitve imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank, ki je bila opravljena na zahtevo Evropske komisije, je ogrožena finančna stabilnost Slovenije, so v pismu predsedniku Evropske komisije Joseju Emanuelu Barrosu zapisali razlaščeni mali delničarji NKBM, ki so se organizirali v Civilni iniciativi izbrisanih malih delničarjev NKBM v okviru Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD).
Opozarjajo na razlastitev 100.000 imetnikov delnic treh slovenskih bank, 2000 lastnikov podrejenih obveznic ter posredno še blizu 500.000 državljanov (četrtina prebivalstva), ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, skupaj za preko 500 milijonov evrov. "S tem je Republika Slovenija na zahtevo in ob sodelovanju Evropske komisije izropala največje slovenske banke in okradla njihove lastnike!" opozarjajo v pismu, ki sta ga podpisala dr. Peter Glavič v imenu civilne iniciative in Kristjan Verbič, predsednik VZMD.
GOSPODARSTVO: Mali delničarji ne verjamejo
Medij: Večer Avtorji: I.F. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 18. 03. 2014 Stran: 1
Pismo predsedniku Evropske komisije Manuelu Barrosu: Civilna iniciativa izbrisanih malih delničarjev NKBM želi izvedeti prave razloge za razlastitev
Včeraj razkrita celotna vsebina decembrskih odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih, s katerimi je vlada podržavila NLB, NKBM in Abanko, ob tem pa razlastila obstoječe delničarje, kaže, da so imele banke konec leta 2013 globoko negativen kapital: NKBM 67 milijonov evrov minusa, NLB skoraj 318 milijonov, Abanka pa 265 milijonov evrov negativnega kapitala. Vse to ob predpostavki dodatnih oslabitev, rezultat pa je projiciran za nazaj, na datum 30. 9. 2013, takrat pa so banke v javnih sporočilih oznanjale pozitiven kapital.
Razlaščeni mali delničarji NKBM temu ne verjamejo, zato bodo danes Manuelu Barrosu poslali pismo s pozivom, naj razkrije prave razloge. Med drugim tudi, zakaj je bilo treba na slabo banko prenesti tudi dobra in delujoča podjetja, zaradi česar se je bančna luknja po nepotrebnem povečala. Peter Glavič iz civilne iniciative pravi, da bi zato morali vložiti kazensko ovadbo.
Izbrisani mali delničarji pišejo Barrosu
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 03. 2014 Stran: 6
Zakaj so NLB, NKBM, in Abanka v treh mesecih izgubile več kot celoten kapital in pristale globoko v negativi
"Po naših ocenah so imele tri državne banke še 18. decembra znaten pozitiven kapital, toda predvideno izgubo do leta 2015 so prikazali že konec leta 2013. Zakaj so to naredili? Odgovor, ki smo ga dobili v Civilni iniciativi izbrisanih malih delničarjev NKBM, je bil, da na zahtevo Evropske komisije, da so lahko razlastili obstoječe delničarje. Prepričani smo, da se to ni zgodilo septembra, ampak šele januarja, saj so revizijsko hišo prepričali, da je naredila novo cenitev," je povedal dr. Peter Glavič iz Civilne iniciative izbrisanih malih delničarjev NKBM.
Mali delničarji ne verjamejo
Zato so se odločili pisati predsedniku Evropske komisije Josej'u Manuelu Barrosu, v katerem ga pozivajo, naj pojasni prave razloge. "Zelo nas je presenetilo, da so nekatera podjetja s 100-odstotno garancijo države prenesli na slabo banko, in to po vrednosti 7 odstotkov, s 93-odstotnim diskontom torej. Celo Pivovarno Laško so prenesli tja. Prenose so izvršili skupaj z garancijami, ki jih je bilo za 5,3 milijarde evrov. Naš sklep je, da so bili ti prenosi narejeni zato, da bi ta podjetja prodali. Zakaj je interes Evropske komisije, da bi na slabo banko prenesli tudi dobra delujoča podjetja, kar je presenetilo celo vodstvo Pivovarne Laško? Iti v prodajo premoženja v času, ko so nizke cene, je kriminal. Morda bi bilo treba vložiti celo kazensko ovadbo. Iz teh prenosov je bila v bankah narejena velika izguba. V odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih je navedeno, da je imela NKBM še 18. decembra 2013 več kot 143 milijonov evrov osnovnega kapitala. Problem je v tem, da ni bila narejena zaključna bilanca na dan 18. decembra lani, kar je osnovna stvar pri tako radikalnem rezu. Predstavljena bi morala biti lastnikom in jim vročene odločbe o razlastitvi," meni Glavič.
Bosta morala tudi Krka in Petrol razkriti, kje kupujeta surovine?
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 05. 03. 2014 Stran: 4
Politika / Informacije javnega značaja
Med zavezanci za dostop do informacij javnega značaja bi se lahko po zdajšnjem predlogu novele zakona znašla tudi Krka in Petrol. Medtem se koalicijske stranke, ki bodo jutri glasovale o noveli, še vedno niso uskladile o tem, ali naj bodo podatki o slabih bančnih posojilih javni.
Medtem ko se koalicija pred jutrišnjim glasovanjem o pomembni noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja še vedno ni uskladila o tem, ali naj bodo podatki o slabih bančnih posojilih v celoti javni, v podjetjih pod večinskim državnim vplivom nestrpno čakajo na seznam novih zavezancev, ki bodo morali javnosti obvezno razkrivati občutljive informacije o svojih poslih in pogodbah.
Do zdaj je veljalo, da bodo na njem družbe, v katerih imajo država in občine neposredno in posredno več kot 50-odstotni lastniški delež. To pomeni, da bi se na ogledu javnosti znašli Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Slovenske železnice, Pošta Slovenije, Dars, Luka Koper, vsa domača energetika, NLB, NKBM... Pri večini se sicer že vrsto let pojavljajo očitki o neupravičeni porabi denarja in napajanju raznih interesnih skupin. Ni izključeno, da se bosta na seznamu znašla tudi Krka in Petrol.
Tudi četrtinsko lastništvo je lahko dovolj
Pistotnik v prevzem Zavoda za varstvo pri delu
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 03. 2014 Stran: 8
Skupina Pistotnik, lastnica največje slovenske varnostne družbe Sintal, bo po napovedih svojega večinskega lastnika Roberta Pistotnika v prihodnjih dneh objavila namero za prevzem Zavoda za varstvo pri delu (ZVD). »Pred mesecem dni smo dobili soglasje Agencije za varstvo konkurence, v začetku tedna pa je potekel tudi rok za vložitev pritožb na izdano soglasje,« nam je povedal Pistotnik, ki namerava šest milijonov evrov vreden prevzem ZVD v celoti financirati z lastnimi sredstvi. Pretežni del kupnine, in sicer 4,75 milijona evrov, bosta dobili NLB in Nova KBM, ki sta 75- odstotni delež ZVD na decembrski dražbi prodali kot zastavni upnici propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena. Po dražbi je družba Pistotnik že izplačala veliko večino malih delničarjev ZVD. Še vedno pa se očitno niso dogovorili s Skupino MSIN Marka Moharja in Matjaža Satlerja, ki imata prek družbe Klicni center v lasti ključni, 11- odstotni paket delnic ZVD. Brez tega deleža Pistotnik dejansko ne more dokončno prevzeti družbe. Po statutu ZVD morajo biti namreč na skupščini vse odločitve sprejete z najmanj 90-odstotno podporo, kar pomeni, da Pistotnik brez deleža v lasti Klicnega centra ne more samostojno odločati niti o izplačilu dividend ali zamenjavi članov upravnega odbora. »Nagibamo se, da bi svoj delež v ZVD prodali, vendar končne odločitve še nismo sprejeli,« nam je povedal Mohar.
Kovačič: "Ne mislim več biti tiho"
Medij: Večer Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 02. 2014 Stran: 6
Bivši sef Nove KBM o svoji resnici, očitkih, preteklih političnih pritiskih in sedanji upravi banke
Ime Matjaža Kovačiča, ki je dolga leta vodil državno banko NKBM, se že nekaj časa omenja predvsem v povezavi s spornimi nakupi zemljišč na Hrvaškem, ki jih je banka izvajala prek svojega podjetja Multiconsult. Zaradi sumov, da naj bi bile parcele krepko preplačane in da je banka zato izgubila 30 milijonov evrov, so Kovačiča avgusta 2012 obiskali kriminalisti, pred tednom dni pa je strasti dodatno razburkal poslovnež Samo Majcenovič, ki je Kovačiča obtožil, da je vodil organizirano kriminalno združbo, ki naj bi ga zavedla v nakup ničvrednega zemljišča pri Zadru. Matjaž Kovačič v pogovoru za Večer brez dlake na jeziku odgovarja na vse očitke in pripoveduje o političnih pritiskih na vodenje banke ter o svojem pogledu na sedanjo upravo in odškodninske tožbe, ki jih je vložila proti njemu. Celoten pogovor, v katerem razkrije še mnogo podrobnosti iz zakulisja NKBM, je objavljen na Večerovi spletni strani.
Gospod Kovačič, zakaj je NKBM pod vašo upravo sploh kupovala sporne parcele na Hrvaškem?
"Ker so od leta 2004 nadzorniki, mediji in država kot lastnik ves čas izražali zahteve po ekspanziji NKBM, pri čemer je prednjačil takratni nadzornik in sedanji svetovalec uprave banke, gospod Anton Guzej. Ki sedaj ob svojem udrihanju po moji upravi pozablja, da je nadzorni svet, v katerem je sedel tudi sam, z letnim načrtom za 2006 še dvignil že tako ambiciozne cilje moje uprave in nam naložil 40-odstotno rast bilančne vsote. Četudi smo nadzornike opozarjali, da bi tolikšna rast nujno vodila v slabšo presojo poslovnih tveganj in posledično napake."
Vendar opozorila niso zalegla?
Bo državi tokrat uspela vrnitev glasovalnih pravic?
Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 02. 2014 Stran: 8
Prevzemna zakonodaja
Državi se morda le obeta vrnitev glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana ali Telekomu Slovenije. Gospodarsko ministrstvo je namreč spisalo nov predlog sprememb zakona o prevzemih, ki bi državi omogočil, da znova pridobi možnost za glasovanje na skupščinah družb, v katerih je izgubila glasovalne pravice. V skladu s predlogom bi morala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državi glasovalne pravice vrniti že, če bi ta svoj delež znižala na enak delež, ki ga je imela pred uvedbo postopka ATVP. Objava prevzemne ponudbe ali znižanje deleža pod prevzemni prag namreč ne bi bila več edina pogoja za vrnitev glasovalnih pravic, saj bi mednje uvrstili še »znižanje glasovalnih pravic na delež, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo«.
Spomnimo, da zakon o prevzemih leta 2006 lastnikom družb, ki so ob uveljavitvi zakona že presegali 25-odstotni prevzemi prag, ni odvzel glasovalnih pravic, a le, ce ti v prihodnje svojega deleža niso povečevali. Za zaplet sta v letih 2010 in 2011 poskrbeli Luka Koper in Nova KBM, ki sta kupili delnice nekaterih državnih podjetij (tudi Save, Petrola, Pozavarovalnice Sava). Državni lastniki so bili postavljeni pred odločitev, ali objavijo prevzemno ponudbo, zmanjšajo delež pod prevzemni prag ali pa tvegajo odvzem glasovalnih pravic ATVP. Zgodilo se je slednje. Po dvigu prevzemnega praga na 33 odstotkov se je država v nekaterih podjetjih ukrepu varuha trga ognila, še vedno pa je brez glasovalnih pravic v Aerodromu Ljubljana, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav, Novi KBM in Abanki Vipa. Obe banki je država z nedavnimi dokapitalizacijami sicer podržavila, medtem ko bi ji nov predlog sprememb zakona o prevzemih v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in Telekomu Slovenije, ki ga država sicer že prodaja, glasovalne pravice vrnil. Dobili bi jih že, če bi bil delež znova tak ali nižji, kot je bil pred spornimi nakupi delnic v letih 2010 in 2011. Po predlogu sprememb zakona bi morala AT-VP še ugotoviti, da so nastopila nova dejstva, izdati novo odločbo in lastnikom odvzete glasovalne pravice vrniti oziroma ugotoviti, da je »mirovanje glasovalnih pravic prenehalo«. S spremembo zakona bi »povozili« tudi odločitev vrhovnega sodišča, kije odločbe ATVP potrdilo.







