Nova KBM

Koga bodo strigli pri Banki Celje

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 04. 2014 Stran: 7

Uprava Banke Celje predlaga, naj imetniki podrejenih obveznic obdržijo vsaj 40 odstotkov premoženja. Mali delničarji zahtevajo odgovor o upravičenosti razlastitve

"Ker je bila dokapitalizacija banke s strani privatnih investitorjev neuspešna, bo banko dokapitalizirala država, ki za to potrebuje dovoljenje Evropske komisije. Zato se bodo nemudoma pričeli postopki za pridobitev dovoljenja za državno pomoč," pravijo v Banki Slovenije. "Ker bo v tem primeru šlo za dokapitalizacijo z javnimi sredstvi, bodo morala biti upoštevana vsa pravila glede državnih pomoči, vključno s tistim, da morajo biti pred dokapitalizacijo s strani države vse izgube banke najprej pokrite v breme delničarjev in imetnikov podrejenih ter hibridnih instrumentov. Odločitev, v kakšnem obsegu bodo izbrisani' hibridni in podrejeni kapitalski instrumenti, je zato odvisna od ocene vrednosti sredstev te banke," so pisno odgovorili v Banki Slovenije na naše vprašanje, ali bo tudi za Banko Celje veljalo enako "striženje" lastnikov kot pri NLB in NKBM.

Uprava Banke Celje namreč predlaga, naj imetniki podrejenih obveznic obdržijo vsaj 40 odstotkov premoženja, toda odločitev o tem je odvisna od Banke Slovenije. Banka Celje je preteklo leto zaključila s komaj 2,5-odstotno kapitalsko ustreznostjo, količnik temeljnega kapitala pa je bil celo samo 1,79 odstotka (namesto zakonsko določenih minimalno 8 oziroma 6 odstotkov). Glede prenosa slabih terjatev na slabo banko pojasnjujejo, da bodo ti postopki in tudi rekapitalizacija banke "izvedeni po prejemu in v skladu z odločbo Evropske komisije in odredbo Banke Slovenije. Po naših informacijah postopek pri Evropski komisiji, ki presoja zahtevek za državno pomoč, traja predvidoma 60 dni". Do roka, ki se je iztekel minuli petek, nihče od povabljenih investitorjev ni vplačal novih delnic Banke Celje, ki potrebuje 160 milijonov svežega denarja.

"Državne banke nimajo dolgoročne strategije"

Medij: Delo Avtorji: Piano Brane,Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 04. 2014 Stran: 3

Bančništvo Šimnic: Združitev Abanke in Banke Celje lahko privede do sinergij, a tudi do trenj -Abanka čaka na odobritev prestrukturiranja

Ljubljana - Neuspešna dokapitalizacija ne vpliva na tekoče poslovanje banke, ki bo komitentom še naprej zagotavljala nemoten bančni servis, pravijo v Banki Celje. Najverjetneje bo sledila nacionalizacija Banke Celje, združitev z Abanko in nato prodaja banke.


Tuji revizorji so v stresnih testih Banke Celje po neugodnem scenariju ugotovili za 388 milijonov evrov kapitalskega primanjkljaja, zato je Banka Slovenije dala banki šest mesecev časa za povečanje kapitala s sredstvi zasebnih vlagateljev. A čeprav je centralna banka prvi rok za dokapitalizacijo celjske banke določila za 30. junij, je zaradi slabšanja kapitalske ustreznosti rok za dokapitalizacijo z zasebnimi viri banki preložila na včeraj.

Skupščina je predlog uprave po 160-milijonski dokapitalizaciji kljub nasprotovanju malih delničarjev, ki še vedno dvomijo o ustreznosti stresnih testov banke in oceni njene kapitalske ustreznosti, potrdila. Čudili so se tudi kratkemu roku za povečanje kapitala, saj je bila možnost odprta le od 15. do 25. aprila, zato ni bilo mogoče pričakovati, da bi sedanji delničarji, imetniki podrejenih kapitalskih instrumentov ali drugi vlagatelji v tem času vplačali vse delnice.

Presoja ustavnosti, vredna pol milijarde evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2014 Stran: 7

Sanacija bank

Zgodba o striženju lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank je nova potencialna javnofinančna mina. Ali se bo sprožila, bo odvisno od ustavnega sodišča, ki ga čaka ena od težjih odločitev.

Sanacija bank bo državo v prihodnjih mesecih morda stala še dodatne pol milijarde evrov.

Na mizi ustavnega sodišča je namreč več kot deset zahtev in pobud za oceno ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki je »ostrigel« lastnike podrejenih obveznic saniranih bank. Vložili so jih predstavniki malih delničarjev, državni svet, nekatere finančne družbe in fizične osebe, med drugim tudi zlati olimpijec Primož Kozmus, ki je »nasedel« v obveznicah Abanke. Če bo ustavno sodišče, ki je vse prispele pobude združilo v enotni postopek, presodilo, da je država s striženjem poteptala ustavne pravice podrejencev, bo moral novonastalo luknjo v skrajnem primeru v celoti pokriti državni proračun. Hkrati pa se bo med ministrstvom za finance, Banko Slovenije in evropsko komisijo začelo tudi razčiščevanje odgovornosti in iskanje krivca.

Zanimivo predvidljivo

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 17. 04. 2014 Stran: 5

Nadzorniki in poslovodstvo Telekoma Slovenije so prejšnji teden sicer opravili vsebinsko razpravo o konsolidiranem letnem poročilu za leto 2013, objavo dokumenta pa so zamaknili za štirinajst dni. V tem času bo poslovodstvo določilo bilančni dobiček. In posledično višino dividende.

Letno poročilo bo Telekom Slovenije objavil 24. aprila. Natančno dan prej, 23. aprila, se bo iztekel rok, ki ga imajo potencialni kupci, da oddajo izjavo o interesu. Se bo o dividendi odločalo po tem, ko se bo videlo, koga Telekom Slovenije v resnici zanima? Ko bo jasno, kako bo v prodajnem postopku nastopil nemški velikan, Deutsche Telekom: neposredno, prek madžarske ali prek hrvaške hčerinske družbe?

Med drugimi možnimi kupci iz dejavnosti ima večina takšne ali drugačne zadržke. Predvsem pa je slovenski trg razvit in visokega donosa tudi tujemu lastniku ne bo prinesel. Telenor išče priložnosti v Aziji, Telefonica na špansko govorečih južnoameriških trgih, avstrijski Telekom je na slovenskem trgu že navzoč s Simobilom, ki bi ga ob vstopu v TS moral prodati. Podobna prodaja bi kupca iz nemške družine čakala v Makedoniji, kjer bi moral prodati operaterja, ki se, odkar je v lasti TS, imenuje One, pred tem pa Cosmofon. In je bil v lasti grškega telekoma, ki gaje kupil nemški. Drugi evropski telekomi, ki so dolgoročnejši lastniki z manj odprtimi denarnicami, imajo delo sami s sabo, za ruske kupce pa se vrata zaradi ukrajinske krize pripirajo. Na drugi strani je sistem delovanja finančnih skladov znan: družbo kupijo, jo očistijo in z dobičkom prodajo. A telekomunikacije prav blaznih dobičkov ne omogočajo več. Dejavnost se pač stara.

Razlaščeni so bili na podlagi triodstotne verjetnosti

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 04. 2014 Stran: 9

Pogovor z odvetnikom Miho Kuničem Sanirane banke bi morale zaradi odpisa podrejenih obveznic tožiti Banko Slovenije

Ljubljana - Ustavno sodišče naj bi se do poletja opredelilo do ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki so omogočile odpis podrejenih obveznic saniranih bank. Odvetnik Miha Kunič zastopa že prek 300 obvezniških razlaščencev, ki so zaradi odpisa sprožili tudi upravne spore.


Zakaj menite, da so sporna določila zakona o bančništvu neskladna z ustavo?

Argumentov je več. Prvi je pravna predvidljivost, saj morajo biti vsi zakoni pisani tako, da so predvidljivi. Ljudje so kupovali obveznice s prospekti, ki imajo naravo pogodbe in so jamčili vračilo ob določenih pogojih, nato pa je zakonodajalec bistveno spremenil to pravico oziroma omogočil Banki Slovenije (BS), da lastnike podrejenih obveznic razlasti. Hkrati gre za retroaktivnost poseganja v pridobljene pravice in poseg v lastninsko pravico. Poleg tega imetniki nimajo pravice do pravnega sredstva, ki jo ustava zagotavlja vsakemu državljanu. Edino pravno sredstvo je, da banka, ki ji je bil izrečen ukrep, toži BS, po drugi strani pa lahko razlaščeni imetniki le odškodninsko tožijo BS, ne pa tudi izdajatelja. Pri tem je treba tehtati javni interes v povezavi z retroaktivnostjo in pravico do pravnega sredstva. Sploh pa pogoji, pod katerimi naj BS izreče ukrep, niso jasno opredeljeni. BS lahko kar sama presodi in odloči. Informacije o tem, kako je BS izvrševala ukrepe, so tajne.

S tem mislite na stresne teste?

Guverner Jazbec naj razkrije dokumente

Medij: Večer Avtorji: I.F. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 04. 2014 Stran: 6

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je včeraj pozvalo guvernerja Banke Slovenije dr. Boštj'ana Jazbeca, naj razkrije prizadevanja Banke Slovenije, da ne bi prišlo do izbrisa podrejenih obveznic slovenskih bank pred njihovo decembrsko dokapitalizacijo. "V državnem zboru je bil 24. marca posvet o strategiji razvoja slovenskega bančništva, na katerem je guverner med drugim dejal, da si je Banka Slovenije zelo prizadevala, da do tega ne bi prišlo, a da je bilo na koncu (s strani Evropske komisije ali Evropske centralne banke?!) enostavno zahtevano, da se izbris izvede," so zapisali pri VZMD v sporočilu za javnost.

Mali delničarji Banke Celje ogorčeni

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Intihar Janja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 04. 2014 Stran: 5

Če dokapitalizacija ne bo uspela, bodo delničarji najpomembnejše banke na Celjskem zradirani

Za Banko Celje se začenjajo odločilni tedni. Jutri bodo delničarji odločali o povečanju kapitala, v katerem so lani stresni tesni pokazali (potencialno) 388 milijonov evrov veliko luknjo. Banka bi morala v zelo kratkem času na trgu poiskati 160 milijonov evrov kapitala, sicer jo bo doletela enaka usoda, kot je že NLB, NKBM in Abanko. Banko Celje naj bi torej še pred poletjem podržavili, njeno luknjo pa bi pokrili davkoplačevalci. Mali delničarji in imetniki podrejenih obveznic so besni, saj bodo njihove delnice in obveznice zradirane.


»To je svinjarija, vendar žal ne moremo nič narediti,« je ob napovedih, kaj čaka male delničarje v primeru podržavljanja, ogorčen Harald Kamer, ki v Banki Celje sicer nima veliko delnic. Prepričan je, da razmere v banki niso tako kritične, kot se jih prikazuje. »Kako to dokazati, ne vem,« pravi Kamer, ki se tudi sprašuje, na osnovi česa je banka za nakup novih delnic določila ceno dobrih 33 evrov. Karner tudi pravi, da bi država ljudem morala pomagati, ne pa jih razlaščati.

»Groza, kaj je NLB kot večinska lastnica naredila z Banko Celje, ki je bila včasih sinonim za konzervativno in varno naložbeno politiko, od katere so imeli koristi vsi - zaposleni so imeli plače, delničarji dobiček, gospodarstvo pa posojila,« pravi še eden od malih delničarjev, ki ne želi biti imenovan. Prepričan je, da bi Banko Celje morali leta 2011, ko je bil še čas za to, prodati. Za nakup se je takrat zanimala SKB, ki je tudi že oddala ponudbo, vendar naj bi jo NLB zavrnila. SKB naj bi za delnico ponujala približno 300 evrov. »Če bi do prodaje prišlo, bi delničarji dobili kar nekaj denarja, davkoplačevalcem pa banke ne bi bilo treba sanirati,« opozarja naš sogovornik. Napoveduje tudi, da se bodo mali delničarji banke zagotovo združili in začeli postopek za ugotavljanja odgovornosti tistih, ki so krivi za današnje razmere.

Veliko vprašanj, nič odgovorov

Osmoljenci bi tožili še v Londonu

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 04. 2014 Stran: 8

Podrejene obveznice Ustavni sodniki danes o zakonu o bančništvu - Imetniki imajo rezervni scenarij

Ljubljana - Ustavni sodniki se bodo danes lotili 12 pobud za presojo ustavnosti nekaterih določil zakona o bančništvu, ki je v okviru sanacije bank omogočil odpis 441 milijonov evrov podrejenih obveznic. Odločitve danes ni pričakovati, če pa ustavno sodišče na koncu spornih členov ne bo razveljavilo, imajo lastniki že pripravljene rezervne scenarije. 


Kot je znano, je Banka Slovenije sredi decembra lani v okviru ukrepov za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti bank odločila, da prenehajo obveznosti iz podrejenih obveznic NLB, NKBM in Abanke, podobno bi se lahko zgodilo v Banki Celje.

Lastniki teh obveznic so tako ostali praznih rok. A se s tem niso strinjali in na ustavno sodišče so začele deževati pobude za presojo ustavnosti zakona o bančništvu, ki je takšen izbris obveznosti omogočil. Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije (MDS), ki je tudi vložilo dve pobudi, Rajko Stankovič, verjame, da bodo ustavni sodniki odločili v njihovo korist: »Edini razlog za prenehanje obveznosti je stečaj banke, ki ga ni bilo.«

Tožba za obveznice

Pred podržavljenjem?

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Selišnik Urška Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 03. 2014 Stran: 4

Zasebnih vlagateljev za Banko Celje ni

Vlada je minuli teden na podlagi mnenja in informacij Banke Slovenije odločila, da je Banka Celje primerna za državno dokapitalizacijo in prenos terjatev na slabo banko, če za kapitalsko krepitev ne bo pravočasno našla zasebnih vlagateljev.


To v praksi pomeni, da imajo lastniki banke še mesec časa, da ji zagotovijo 160 milijonov evrov kapitala. O tem bo odločala skupščina, ki je sklicana za 11. aprila. Denar bi pridobili z izdajo novih navadnih kosovnih delnic banke, ki morajo biti vplačane najkasneje do 25. aprila. Banki Celje so tuji ocenjevalci po najslabšem scenariju do konca leta 2015 izračunali za 388 milijonov evrov primanjkljaja. Večina ne verjame, da bi banko dokapitalizirali obstoječi lastniki, med katerimi je z več kot 40 odstotki največja NLB, sledijo pa še Slovenska odškodninska družba, NFD 1, Abanka in Unior. Če jim ne bo uspelo, se Banki Celje kot šesti banki obeta državna pomoč.

Negativni kapital ni bil izmišljen

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2014 Stran: 7

V Banki Slovenije pravijo, da izračun negativnega kapitala bank ni bil narejen zato, da bi lahko razlastili delničarje

V Banki Slovenije zavračajo dvome in očitke o tem, da je bil datum dokapitalizacije in podržavljenja NLB, Nove KBM in Abanke izbran zaradi manipulacije in da izračun negativnega kapitala bank ni bil narejen z namenom, da bi lahko razlastili delničarje in imetnike podrejenih obveznic bank.

Glede teh očitkov, ki so se pojavili po objavi odločb o izrednih ukrepih v NLB, Novi KBM in v Abanki, so minuli petek v centralni banki pojasnili, da so o uvedbi izrednih ukrepov odločali na seji Sveta Banke Slovenije 17. decembra 2013, ko so že vedeli, da Evropska komisija soglaša z državno pomočjo trem bankam. Ker jo je ta izdala dan kasneje, so lahko takrat začeli veljati tudi izredni ukrepi in je bilo mogoče izvesti dokapitalizacijo. Glede izbire datuma v Banki Slovenije zanikajo, da bi šlo za manipulacijo z datumi in da je neutemeljeno sklepanje malih delničarjev, da je bil datum izbran v odvisnosti od seje ustavnega sodišča, ki je odločalo o pobudah za začasno zadržanje izvajanja določb zakona o bančništvu. "Vsekakor je bilo po oceni Banke Slovenije zaradi učinkov izrednih ukrepov v banki, ki so ji takšni ukrepi izrečeni, nujno, da se ti ukrepi začnejo in zaključijo isti dan in tako zagotovijo pogoji za normalno poslovanje bank s komitenti," navaja v sporočilu za javnost Banka Slovenije.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.