Nova KBM

Salonski bojevniki

Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut,Marn Urša Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 09. 2014 Stran: 26

Kako je evropska komisija »pritiskala« na Slovenijo. In kako se ji je Slovenija »upirala«.

Kaj je to pritisk Evropske unije? Kako se kaže in kako se mu varuhi slovenskega nacionalnega interesa postavijo po robu? Se borijo kot levi? Gredo na nož? »Lahko vam pokažemo vse svoje zahteve in vse sestanke, na katerih smo se trudili, da se to ne bi zgodilo, vendar je bila nazadnje preprosto postavljena zahteva, da moramo izbrisati imetnike podrejenih obveznic,« je nedavno na primeru krpanja bančne luknje in razlaščanja malih lastnikov obveznic NLB razmere dramatično opisal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Jazbec naj bi se bil boril. A je bil nazadnje poražen.

Najpomembnejši dosežki vlade Alenke Bratušek so bili seveda sanacija bančnega sistema, izvedba stresnih testov in dokapitalizacija bank, kjer se je t. i. slovenska trojka postavila po robu tujim silam. Boj naj bi bil hud. Še celo v formalni odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih, s katerimi je ta banka nazadnje tri slovenske državne banke dokapitalizirala z več kot tremi milijardami evrov, so razmerja opisana srhljivo odkrito. V dokumentu piše, daje stresne teste, za katere smo plačali 30 milijonov evrov, »zahtevala od Vlade RS Slovenije« evropska komisija. Prav - bilo je napeto. A kako je, čisto konkretno, »Bruselj« vse to zahteval? Stresne teste, dokapitalizacijo bank po svojem modelu in sedaj še privatizacijo? Kako se ti domnevni pritiski kažejo čisto praktično in plastično, iz prve roke?

Velike igre Bruslja in Ljubljane

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 10. 09. 2014 Stran: 2

Kako je okoli tisoč Slovencev v imenu dokapitalizacije državnih bank ostalo brez 61 milijonov: razkrivamo pravočasna opozorila tudi domačih pravnikov, kijih Bruselj in vlada Alenke Bratušek, ki seji obeta služba komisarke, nista slišala

Lansko zimo sprejeti zakon o bančništvu, na podlagi katerega je država v NLB, NKBM in Abanki razlastila imetnike podrejenih obveznic, je že od svojega nastanka tarča ostrih kritik. Da je izbris v nasprotju s slovenskimi predpisi, so neposredno po objavi zakona opozorili pravna služba državnega zbora, Združenje bank Slovenije in nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj v mnenju, ki ga je izdelal za državni svet. Ministrstvo za finance in Banka Slovenije sta že med oblikovanjem zakona razpolagala z ekspertizama Inštituta za primerjalno pravo in mednarodno priznane pravne pisarne Clifford Chance, ki sta opozorila, da je razlastitev imetnikov podrejenih obveznic v NLB neustavna in tudi ekonomsko neupravičena. A uradniki Evropske komisije, ki so napisali ključna določila zakona, teh opozoril niso upoštevali.

Grob poseg v lastninsko pravico

"Obvezničarji" kot poskusni zajci

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 09. 09. 2014 Stran: 4

Da bi Evropska komisija preizkusila meje pravnega okvira, ki bo od 2016. dalje temelj evropske bančne unije, je izsilila odpis podrejenih obveznic NLB

Na zahtevo Bruslja je slovenska država lansko jesen spremenila zakon o bančništvu in si prisvojila za 440 milijonov evrov premoženja, ki so ga v državne banke naložili ljudje, ki so kupovali njihove obveznice. Med njimi so tudi imetniki podrejenih obveznic NLB26, ki so ostali brez skupno 61,42 milijona evrov, čeprav za njihov izbris ni bilo ustrezne pravne podlage. Toda Evropska komisija je želela svoj slovenski eksperiment za vsako ceno speljati do konca, kar kažejo tudi elektronska sporočila, v katerih so njeni uradniki stiskali ministrstvo za finance.

Na plečih državljanov

Temeljni projekt pri nadaljnji integraciji Evrope je vzpostavitev bančne unije, v kateri bodo od 4. novembra dalje ključne pristojnosti regulacije bank evroobmočja prešle na enotni sistem nadzora (SSM). Med načeli, po katerih bo ta deloval, bo tudi nov način reševanja bančnega sistema, tako imenovani bail-in, v katerem nosijo stroške sanacije bank najprej njihovi lastniki in vlagatelji, šele potem se bremena prevalijo na državne proračune. Daleč najbolj radikalno različico tega koncepta je Bruselj prvič preizkusil na plečih okoli tisoč slovenskih državljanov in državljank, ki so kupili obveznice NLB26.

Ustaviti privatizacijo Aerodroma

Medij: Delavska enotnost Avtorji: M. B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 09. 2014 Stran: 7

Privatizacija bo Slovenijo postavila na obrobje gospodarskih tokov, znižala življenjsko raven in njene prebivalce dodatno osiromašila. Združena levica (ZL) je s sindikatoma prejšnji petek na novinarski konferenci pred sedežem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ponovila svoje nasprotovanje prodaji Aerodroma Ljubljana in privatizaciji državnega lastništva nasploh. Prodajo letališča bi morali ustaviti, opraviti temeljito razpravo o privatizaciji v državnem zboru in spraviti SDH pod državljanski nadzor, menijo. Medtem je v javnost prišla novica, da je privatizacija Telekoma vsaj začasno ustavljena.


Privatizacija spreminja prodana podjetja v podružnice, slovensko gospodarstvo in družbo pa v periferno, bolj revno, z manj razvoja in možnosti. Tudi nastajajoča vlada načrtuje nove valove privatizacije, kar bo kmalu pripeljalo do tega, da bodo kakovost življenja, indeks človeškega razvoja in civilizacijska razvitost padli (kakovost življenja v Sloveniji je namreč še vedno višja od tiste, ki jo kaže BDP).

Sedanji privatizacijski val (gre za 15 podjetij, ki jih je za prodajo določila odhajajoča vlada in potrdil prejšnji državni zbor; Helios in Fotono s tega seznama so že prodali, med njimi pa je tudi Aerodrom Ljubljana), temelji na šibkih podlagah, pa tudi na lažeh. Iz medkriznih gibanj števila potnikov so sklepali, da je treba letališče prodati, hkrati pa so lažno prikazali, da letališče ne more samo financirati svoje rasti in razvoja (ob tem se je vlada odpovedala svojemu lastniškemu vplivu v skupščini podjetja in dopustila, da so si mali delničarji izplačili za več deset milijonov evrov dividend, sredstva, ki jih je letališče za razvojne namene nabiralo leta).

Banke dobile vzvod za razlastitev Romana Glaserja

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 09. 2014 Stran: 8

Podjetja

Delničarji Holdinga PMP, ki ga obvladujejo menedžerji Perutnine Ptuj, so pred dnevi pristali na vpis zastavnih pravic bank na desetih odstotkih delnic Perutnine. Krogu Romana Glaserja se pred novimi pogovori z bankami tako oži manevrski prostor.

Banke upnice Perutnine Ptuj so konec prejšnjega še zožile obroč okoli njenega prvega moža Romana Glaserja.

Zavarovanja za skoraj 82 milijonov evrov posojil do Perutnine jim je namreč zdaj uspelo vpisati tudi na desetodstotnem paketu delnic družbe, ki je v lasti Holdinga PMP. Tega lastniško obvladujejo menedžerji Perutnine na čelu z Glaserjem, ki ima v njem skoraj 17- odstotni delež. Vpis zavarovanj na delnicah Perutnine v lasti Holdinga PMP so banke zahtevale že v sporazumu o reprogramu posojil, ki so ga s Perutnino podpisale sredi aprila, a mu je na junijski skupščini nasprotovala večina delničarjev Holdinga PMP. Skoraj tri mesece je bilo drugače. Jeziček na tehtnici je na stran bank nagnilo podjetje Univit v stečaju, ki mu je Perutnina pred leti odobrila zdaj sporna poroštva.

Tomažin okrepljen v RRC

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 08. 2014 Stran: 8

Družba Terra Australis avstralskega poslovneža Anthonyja Tomažina je od več deset malih delničarjev odkupila njihove delnice računalniške družbe RRC. Tomažin ima tako po novem v lasti že skoraj 92 odstotkov vseh delnic RRC, v lastništvu pa za zdaj ostaja še 45 malih delničarjev, med katerimi je s 3,1-odstotnim deležem največja Nova KBM.

Izbrisana delničarja bosta ovadila upravo NLB

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 08. 2014 Stran: 8

Podrejene obveznice Vodstvo največje banke je bilo z izbrisom seznanjeno ze septembra lani - Zapleti pri vpisu dokapitalizacije

Ljubljana - Dva izbrisana mala delničarja NLB, ki nočeta biti imenovana, nameravata prek svojega odvetnika specializiranemu državnemu tožilstvu in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) naznaniti oziroma ovaditi upravo NLB, ki jo vodi Janko Medja. Menita namreč, da je vodstvo državne banke zlorabilo položaj in ravnalo nevestno.


Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu in ki je po naših informacijah tudi del internega spisa ustavnega sodišča pri presojanju določil zakona o bančništvu, je razvidno, da se je zdaj že nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko s predstavniki evropske komisije že konec avgusta lani dogovarjal o tem, da bodo breme sanacije bank nosili tudi podrejeni dolžniški instrumenti. Dogovori o tem so torej potekali potem, ko so avgusta lani že veljala evropska pravila, ki so za odobritev državne pomoči bankam zahtevala porazdelitev stroškov reševanja na delničarje in podrejene upnike. Hkrati pa so ti pogovori potekali, preden so bili opravljeni stresni testi ter pregledi bančne aktive naših bank in preden je bil predlagan zakon o bančništvu, ki je »striženje« podrejenih obveznic omogočil.

Rdeča luč mešetarjenju v skupini PSZ

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 08. 2014 Stran: 8

Imperij Darka Zupanca PSZ mora za sklepanje pogodb dobiti dovoljenje sodišča - DUTB: Lastnikovi osebni interesi pred bankami upnicami

Ljubljana - DUTB sklepa, da Darko Zupane izčrpava skupino PSZ, katere večinski lastnik je, in njene hčerinske družbe »za svoje osebne interese«, in pri tem opozarja na neenakopravno obravnavo upnikov, je razvidno iz sklepa, s katerim sodišče omejuje PSZ razpolaganje z delnicami, nepremičninami in denarjem.


Takšne omejitve je od sodišča zahtevala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). »Darko Zupane, ki je večinski lastnik skupine PSZ, med drugim opravlja funkcijo predsednika nadzornega sveta, njegova hči je v nadzornem svetu njegova namestnica, nekateri člani družine pa so tudi zaposleni v družbah, ki jih lastniško obvladuje dolžnik. Iz tega je mogoče sklepati, da Darko Zupane posredno obvladuje celotno skupino PSZ ter tako dolžnika in vse njegove hčerinske družbe izčrpava za svoje osebne interese,« je slaba banka zapisala sodišču.

DUTB je namreč navedla, da je Darko Zupane od PSZ prejel 3,8 milijona evrov posojila do vključno leta 2010, leta 2011 še 260.000 evrov posojila in leto kasneje 150.000 evrov kratkoročnega posojila, ki ga »ni nikoli vrnil in ga tudi ne namerava«. V DUTB so ocenili, da je PSZ dobil denar za kredite Zupancu s posojili svojih hčerinskih družb. Leta 2009 je imel PSZ do svojih hčerinskih družb skoraj 11 milijonov evrov dolga, tega pa je menda zmanjšal s prenašanjem kapitalskih deležev hčerinskih podjetij iz holdinga na druga hčerinska podjetja. Meja Šentjur je namreč od PSZ kupila delež v Avtu Celje, ta pa je kupil delež v Meji Šentjur. »Že iz transakcije je razvidno, da ta nima drugega namena kot zmanjševanje zadolženosti matične družbe, saj je prenašanje kapitalske udeležbe iz finančnega holdinga na hčere v nasprotju s poslanstvom matične družbe, prav tako pa je nesmiselno, da ima kmetijsko podjetje delež v trgovcu z avtomobili in obratno,« je DUTB pred sodiščem zagovarjala, da se PSZ omeji razpolaganje z naložbami. Kot so prikazali, je bilo zapletenih transakcij med povezanimi družbami PSZ še več, s čimer so se zapirale obveznosti PSZ do hčerinskih družb, ni pa nastajal denarni tok, iz katerega bi bilo mogoče poplačati bančne kredite.

Zupanc: Korporacijska filozofija

Začenja se povezovanje razdrobljenih bank

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 08. 2014 Stran: 6

Povezovanje bank, od pripojitev do prevzemov, ni enostaven proces. Evropske banke bodo svoje načrte širitve naredile šele po rezultatih stresnih testov

Abanka in Banka Celje, obe v državni lasti, naj bi do konca leta pripravili vse potrebno za združitev. Potem naj bi sledila prodaja. Tako naj bi po neuradnih podatkih zahtevali v Bruslju, kjer naj bi v kratkem dali soglasje k državni pomoči za Abanko, za Banko Celje, kije vlogo za državno pomoč poslala konec aprila, pa naj bi si še vzeli čas za premislek. V Slovenskem državnem holdingu združevanja niso želeli komentirati, iz ministrstva za finance so odgovorili, da procesov, ki so v teku, ne komentirajo.

Povezovanje bo nujno

Aprila je finančni minister Uroš Čufer pretrgal več kot desetletje dolgo jaro kačo povezovanja Gorenjske banke in Abanke, ko je napovedal povezovanje Abanke z Banko Celje. Kako se bo v prihodnje razvijala Gorenjska banka, ki ji je Banka Slovenije določila rok za dokapitalizacijo do konca leta, v banki ne razkrivajo. "O morebitnih povezavah ali konkretnih napovedih je še prezgodaj govoriti, se pa strinjamo, da je konsolidacija slovenskega bančnega sistema potrebna," so odgovorili v službi za odnose z javnostmi v Gorenjski banki. Po neuradnih podatkih naj bi se za banko zanimali štirje interesenti, a je doslej šlo le za ogledovanje.

Državno premoženje prepuščeno stihiji

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 06. 08. 2014 Stran: 1 in 7

Manj kot s privatizacijo se SDH mudi z zagotavljanjem nadzora v družbah, ki sodijo pod njihovo upravljanje. Abanka Vipa je v stoodstotni lasti države že od decembra lani, a svojih nadzornikov SDH v banko še ni imenovala

Medtem ko privatizacija po enomesečni zamrznitvi ponovno poteka v polnem zamahu, odgovora na vprašanje, katere naložbe so za državo strateškega pomena, še vedno ni.


Brez vizije ali strategije, zgolj s kratkoročnimi ukrepi ter cilji. Tako je trenutno videti upravljanje državnih naložb, in sicer tako tistih, namenjenih prodaji, kot tudi tistih, ki naj bi bile za državo strateškega pomena.

Strategija upravljanja državnih naložb je tri mesece po uveljavitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je vsaj na papirju na enem mestu združil upravljanje državnega premoženja, še vedno neusklajena in v povojih. Še vedno ni pripravljena končna razdelitev državnih naložb na strateške, v katerih bi država ohranila najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, pomembne, v katerih bi imela najmanj 25-odstotni delež, in portfeljske, s katerimi bi lahko SDH prosto razpolagal in jih morebiti tudi prodal. Ministrstvo za finance je osnutek strategije, ki bi odgovorila tudi na vprašanje, kakšne cilje mora SDH zasledovati pri upravljanju državnega premoženja, političnim strankam poslalo v usklajevanje že pred meseci. A vladi strategije še vedno ni uspelo poslati v državni zbor, saj se politikom doslej ni uspelo zedinili niti o tem, kdo bo nadziral SDH, kaj šele o pomembnejših vprašanjih in dilemah. Dejstvo pa je, da bo po sprejemu strategije politika vpliv na odločitve pri upravljanju državnega premoženja izgubila.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.