Nova KBM
Zakaj se je sfižilo delničarstvo
Medij: Večer - V soboto Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 25. 10. 2014 Stran: 10
Samo v primeru NKBM je bilo razlaščenih skoraj 100.000 delničarjev, skupaj pa je bilo OŠKODOVANIH OKOLI 500.000 VLAGATELJEV v pokojninske sklade, zavarovalnice in druge finančne družbe
Na začetku privatizacije gospodarstva, pri prehodu iz socialistične družbe v kapitalistično, je bilo zaradi razdelitve lastninskih certifikatov v Sloveniji toliko delničarjev, kot je bilo takrat državljanov. Koliko jih je danes?
Evidence, ki bi na enem mestu postregla s tem podatkom, ni. Je pa dejstvo, da je imetnikov delnic mnogo manj, še zlasti, odkar so pred nekaj leti borzne hiše začele zaračunavati stroške vodenja trgovalnega računa in provizijo za vsako transakcijo, na kar so se "neaktivni" delničarji odzvali z zapiranjem računov in odprodajo (v krizi močno razvrednotenih) delnic, v katerih so sprva videli dolgoročno naložbo. Bi bilo kaj drugače, če bi se mali delničarji znali povezati in tako "skupaj smo močnejši" uresničevati svoje delničarske interese?
Pisma premieru
Zakaj se banke izmikajo nadzoru javnosti
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 10. 2014 Stran: 6
Komu bi koristilo, ce bi izvedeli za nosilce slabih kreditov, ki so ostali v bankah, se sprašuje dr. Jože Mencinger
Tožbe na tožbo, kreditov pa ni
Medij: Delo Avtorji: Kos Suzana,Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 06. 10. 2014 Stran: 9
Kriza v bančništvu Huda Vnema pri vlaganju odškodninskih tožb državnih bančnikov zoper svoje predhodnike, ki jo je pravzaprav povzročila Banka Slovenije, vodi tudi k temu, da bančniki zaradi strahu pred kriminalizacijo svojega dela ne sprejemajo več odločitev, ki bi jih morali. Toženi že napovedujejo protitožbe.
Suzana Kos Urban Červek Kako daleč je stvar prišla, kaže primer Nove KBM. Tam se vodstvo z Alešem Haucem na čelu ni ustavilo pri 23-milijonski tožbi zoper Matjaža Kovačiča in članico njegove uprave Manjo Skernišak, Hauc se je odločil tožiti tudi vsaj še pet domnevno soodgovornih za enake sporne posle, prav tako za vsoto 23 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah sindikata bančnih delavcev je tožena celo tajnica, ki ni odločala o ničemer, temveč je zgolj pripravljala kreditno dokumentacijo.
Zdi se, da stroški banke zaradi teh tožb ne bodo ostali pri 340 tisočakih, kolikor je NKBM lani po lastnih navedbah porabila za sodne takse in odvetniške honorarje. Nekateri v hiši so zgroženi zaradi zapravljanja denarja, medtem ko zaposlene odpuščajo. Po njihovih besedah je banka samo za tožbo proti nekdanji upravi plačala 141 tisoč evrov sodnih stroškov in 127 tisoč evrov nagrad odvetnikom. Če jo izgubijo, pa bo treba prišteti še dvakrat po 61 tisočakov stroškov, ki sta jih prijavila odvetnika toženih članov uprave.
Za oškodovanje gre
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Danes Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2
Včerajšnja objava sklepa ustavnega sodišča, da do končne odločitve ne dovoli objave seznama slabih kreditov NLB in NKBM, ki bi ga banki v skladu z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja morali objaviti do 19. oktobra, lahko nakazuje tudi končno odločitev ustavnih sodnikov. Kakršna koli že bo, odločila bo o oškodovanju ali zaščiti, za zdaj pa bankama daje čas, da svoja slaba portfelja še zmanjšata pod zdajšnjih okoli 20 odstotkov.
Vsaksebi si tako stojita javni interes vedeti, kdo je povzročil večmilijardno bančno luknjo, in zasebni - tako bančni kot bančnih komitentov. Težko bitko bijejo vsi, še najtežjo pa ustavni sodniki, ob katerih odločitvi je, in to ne prvič, na preizkušnji verodostojnost slovenskega pravnega sistema oziroma zaupanje vanj. Kar bi morali ustavni sodniki s svojo odločitvijo, ali ima javnost pravico vedeti ali pa bi zaradi objave tega seznama bančni sistem res "padel", pokazati, je neodvisnost in nepovezanost z nosilci drugih vej oblasti in ozadji na eni strani ter nepristranskost do prosilcev, ki od njih pričakujejo obravnavo v razumnem času. Če se je z odločitvijo mudilo, ker bi morali banki čez dobra dva tedna razkriti imena dolžnikov in tistih, ki so jim odobrili kredite, bi se enako moralo muditi tudi z odločitvijo, ali so bili mali delničarji decembra podržavljenih bank in kupci njihovih obveznic razlaščeni po nepotrebnem. Ker to čaka še lastnike Banke Celje in Gorenjske banke. Če naj bi šlo pri razkrivanju dolžnikov in odločevalcev o njih za grožnjo konkurenčnemu položaju, potem so v najmanj enakem položaju posamezniki, ki so v neizmernem zaupanju v slovenske banke najemali kredite, da so v najmnožičnejši javni ponudbi delnic doslej ob upanju na stabilno rast cene računali na krpanje skromne pokojnine enkrat po upokojitvi.
Medji in Haucu še ne bo treba razkriti slabih posojil
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo - finance Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2
Banke Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona, ki bankam nalaga razkritje podatkov o slabih kreditih
Ljubljana - Novi Ljubljanski banki in Novi KBM 19. oktobra na spletu še ne bo treba objaviti podatkov o slabih posojilih, ki so ostala v njihovem portfe-Iju. Ustavno sodišče je namreč soglasno zadržalo izvajanje zakona, ki podržavljenim bankam nalaga ta razkritja.
Zadržanje spornih določil novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) so v okviru pobude za ustavno presojo zahtevale Banka Slovenije (BS), NLB, NKBM, Ocean Orchids, Mercator, Vipap Videm Krško, Andrej Lasič in Vincenc Jamnik. Menijo, da bi z objavo podatkov o slabih kreditih, ki so na dan prenosa slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ostali v bankah, bankam in kreditojemalcem nastala nepopravljiva škoda. Objava podatkov je namreč dokončna in naknadno ugotovljena morebitna neustavnost določil ne bi več mogla popraviti škode.
Da bi bile posledice javne objave podatkov o slabih posojilih hujše od tistih, ki jih za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja pomeni časovno omejeno zadržanje izvrševanja zakona, so menili tudi ustavni sodniki in izvajanje zakona zadržali. O ustavnosti zakona pa naj bi presojali prednostno.
Poseg v zaupnost
Bančne skrivnosti ostajajo skrivnost
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2
Ustavno sodišče začasno ne dovoli objave seznama tistih slabih dolžnikov NLB in NKBM, ki še vedno bremenijo bančni bilanci in niso bili preneseni na slabo banko
"Sklep ustavnega sodišča lahko razumemo tudi tako, da ne bomo nikoli izvedeli, kdo je povzročil bančno luknjo. Pa tudi da ustavno sodišče nekritično sledi zavajajočim stališčem Banke Slovenije. Ustavno sodišče nad sabo nima nikogar več, a je z ravnanji v zadnjem času izgubilo precej kredibilnosti," je dejal mag. Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD). Ustavno sodišče je namreč včeraj objavilo sklep, da do končne odločitve zadrži izvajanje tistih členov zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po katerih so javni tudi slabi krediti NLB in NKBM, ki jih banki decembra nista prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank.
Tudi dolžniki in odločevalci
Junija sprejeta novela zakona bankama nalaga, da morata seznam slabih terjatev po stanju na presečni datum 20. december 2013 objaviti do 19. oktobra. Banki pa sta pred dvema tednoma, ob njiju še Banka Slovenije, Mercator, družba Ocean Orchids, Vipap Videm Krško ter Andrej Lasič in Vincenc Jamnik, vložili pobudo za oceno ustavnosti izpodbijanih členov zakona. Tako za zdaj ostajajo javna le slaba posojila, ki sta jih banki decembra prenesli na slabo banko, ta pa jih je poleti že objavila. Med pobudniki za oceno ustavnosti zakona, ugotavlja Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS (Mali delničarji Slovenije), "so tudi dolžniki bank in odločevalci o kreditih".
Poziv ustavnemu sodišču Republike Slovenije naj nemudoma odloča o spornih členih Zakona o bančništvu (ZBan-1L)
V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo pozorno prebrali odločbo, ki pomeni zadržanje izvajanja zakona nekaterih členov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Z določenimi navedbami se lahko celo strinjamo, a se v vsebino, ki jo je spisala sodna veje oblasti ne bomo spuščali. Pri tem bi želeli le opozoriti na neenakost obravnave ustavnih pobud in zahtev, saj so pobudniki vlogo vložili dne, 18.09.2014 in 22.09.2014, Ustavno sodišče, pa je zadevo obravnavalo in zadržalo že 02.10.2014, torej v manj kot 14 dneh.
Ljubljana, 03. oktober 2014
Razlaščeni obvezničarji in mali delničarji čakajo na odločitev že več kot 10 mesecev
Ustavno sodišče je dobil dve zahtevi in prek 10 pobud za oceno ustavnosti določil ZBan-1L, kjer obvezničarji, ki so denar posodili bankam in delničarji, ki so bili lastniki bank in so delnice vplačali z denarjem, zahtevajo prednostno obravnavo in zadržanje spornih določil Zban-1L, a je Ustavno sodišče zadevo sprejelo le v absolutno prednostno obravnavo in ne v zadržanje, o zadevi pa še ni odločilo, čeprav mineva že 10 mesecev in je sodišče samo večkrat napovedalo, da bo odločitev sprejeta.
Zakaj veljajo dvojna merila?
Če pa že vlečemo analogijo z izdanim sklepom Ustavnega sodišča številka U-I-201/14-7, U-I-202/14-7 z dne 02. 10. 2014, z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da očitno za kreditodajalce (obvezničarje) in lastnike (delničarje) ne velja 14. člen Ustave, ki jim zagotavlja enakost pred zakonom, ne velja 22. člen Ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, kot tudi ne 25. člen Ustave, ki govori o pravici do pravnega sredstva, med tem ko vse te pravice Ustavno sodišče v odločbi posredno priznava bankam, ki so kredite dajale in podjetjem, ki so kredite najemale, ter odločevalcem, ki so le te podeljevali. Tudi retroaktivnost Ustavno sodišče tu posredno pripozna bankam in kreditojemalcem, tega dejstva, pa zaenkrat ne pripoznava obvezničarjem in delničarjem.
Poziv Ustavnemu sodišču, naj nemudoma obravnava in odloči o ustavnih zahtevah in ustavnih presojah izpodbijanih členov Zban-1L
Kot se je v preteklih mesecih že izkazalo, so makroekonomske predpostavke na osnovi katerih je bil sprejet ukrep Banke Slovenije o razlastitvi obvezničarjev in delničarjev 5 slovenskih bank, bile napačne. Še več, namesto gospodarskega padca imamo gospodarsko rast in očitek, da bi zaradi potencialne obveznosti iz naslova obveznic v višini 505 milijonov EUR, lahko propade bančni sistem ne zdrži nobene resne presoje, saj le to predstavlja le 7 % rešene bančne luknje, ki jo pokrivamo davkoplačevalci torej tudi razlaščeni obvezničarji in delničarji.
Razkritju posojil nenaklonjeni
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 10. 2014 Stran: 9
Banke Vlada podpira zadržanje spornih določil zakona
Ljubljana - Vse kaže, da nova vlada ni naklonjena razkritju slabih posojil, ki niso bila prenesena na slabo banko, in podpira zadržanje določil zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki bankam to nalaga. Ustavno sodišče je to zahtevo obravnavalo včeraj, ali in kakšno odločitev so sprejeli, še ni znano.
Ustavno presojo določil novele ZDIJZ, ki bankam nalaga razkritje podatkov o slabih posojilih, so vložile Banka Slovenije, NLB in NKBM. Te zahtevajo tudi začasno zadržanje spornih določb zakona do dokončne odločitve ustavnih sodnikov. NLB in NKBM morata po zakonu podatke o kreditih neplačnikov, ki so jih v svojem portfelju imele na dan prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, razkriti najkasneje do 19. oktobra letos. Z razkritjem pa bi po njihovem mnenju bankam in njihovim strankam lahko nastala nepopravljiva škoda.
TV PRISPEVEK: Bo Ustavno sodišče ugodilo malim delničarjem in obvezničarjem bank?
Medij: TV SLO 3, Novinar: Gorazd Hočevar, Oddaja: OZADJA Datum: 19. sept. 2014, Dolžina: 16 min. 12 s.
Za ogled prispevka kliknite na posamezno sliko ali TUKAJ.
Sodelujoči:
- Andrej Vizjak – bivši poslanec državnega zbora,
- Mateja Vraničar – državna sekretarka na Ministrstvu za finance RS,
- Peter Žigante – vlagatelj, kateremu so »izbrisali« obveznice Abanke Vipa in NKBM,
- Tamara Kek – odvetnica, ki je vložila več pobud za oceno ustavnosti v imenu Društva MDS,
- Rajko Stanković - predsednik Društva MDS.
Privlačnost starih in novih
Medij: Večer - V soboto Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Oglas Datum: 13. 09. 2014 Stran: 1
Ko je v ponedeljek dan pred vložitvijo liste kandidatov za ministre nove Cerarjeve vlade zaokrožilo ime bodočega nesojenega gospodarskega ministra Ervina Pfeiferja, smo s kolegi iz gospodarskih redakcij slovenskih dnevnikov na poti v Berlinu, ko smo se, kako simbolično, sprehajali mimo bundestaga, ugibali, kako dolgo bo ime lastnika svetovalnega podjetja Avanton zdržalo. Po drugi strani, smo si dejali, nam bo Cerarjev predlog omogočal veliko pisanja. Pa ne o strategiji ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo o tem, kako prezadolžena podjetja čim prej prestrukturirati in izvleči iz stečajnih brezen, ampak o poteh Pfeiferjevega svetovanja.
Tudi če nam uprave državnih bank in podjetij, ki jih rešujemo davkoplačevalci, ne želijo posredovati informacij o tem, koliko so težke svetovalne pogodbe in zakaj so bile podpisane, lahko na podlagi neuradnih virov o tem sklepamo. Torej zakaj je dal član uprave Nove KBiVl Igor Žibrik odpoved skorajda usklajeno z nominiranjem Pfeiferja za gospodarskega ministra? Morda zaradi tega, ker bi ga lahko s svojo novo politično pozicijo usmeril tja, kjer bi ga za napeljevanje svetovalnih lovk potreboval. Bi ga zlobiral v upravo Petrola? Morda. A po imenovanju na mesto gospodarskega ministra bi Petrol vendarle moral prekiniti svetovalno pogodbo z Avantonom za zniževanje stroškov, ob čemer naj bi znašal mesečni pavšal za to okoli 13.000 evrov, česar v Petrolu še v četrtek za Finance niso ne potrdili in tudi zanikali ne ... Pfeifer bi se lahko znašel tudi v dvojni vlogi pri privatizaciji Nove KBM in Telekoma Slovenije, saj je svetoval v obeh. Še to, Avanton naj bi svetoval tudi srbski KBM, kjer je predsednik upravnega odbora prav Žibrik.









