Nova KBM
Slovenija: največji bo Telekom, za njim še cela vrsta
Medij: Manager Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 12. 2014 Stran: 54
Leto 2015 bo brez dvoma v znamenju prodaje državnih deležev v podjetjih, saj prodaja 15 podjetij s prvega vladnega seznama za privatizacijo še ni končana, nekatere izjave premierja Mira Cerarja pa so že sprožile špekulacije, da se bo ta seznam še razširil. Na njem naj bi se po pričakovanjih znašli med drugim Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol. nekateri ugibajo, ali bo na seznamu tudi slovenski paradni konj, farmacevtska družba Krka, v kateri imata Slovenski državni holding (SDH) in državna Kapitalska družba skoraj 27-odstotni delež.
Podjetja z državnega seznama
S prvega seznama 15 podjetij za privatizacijo so že prodani Aerodrom Ljubljana, izdelovalec laserskih naprav Fotonain kemijsko podjetje Helios. Največji je bil iztržek za Aerodrom, ki so ga država in državni skladi prodajali v konzorciju s še nekaj delničarji. Za 75,5-odstotni delež je nemško letališko podjetje Fraport plačalo 234 milijonov evrov. V kratkem bo odkupilo še preostali delež od manjših delničarjev, napovedalo pa je tudi naložbo v širitev Aerodroma. Helios so kupili Avstrijci, Fotono pa Američani. Postopki za prodajo so se že začeli pri kemijskih podjetjih Aero in Cinkarna Celje, proizvajalcu športne opreme Elan, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Telekomu Slovenije, živilskem podjetju Žito in letalskem prevozniku Adrii Airways. Na začetek postopka pa še čakajo Terme Olimia. Gospodarsko razstavišče, proizvajalka papirnih izdelkov Paloma in izdelovalec orodij Unior ter Adria Airways Tehnika.
Taktiziranje
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pogledi Datum: 10. 12. 2014 Stran: 11
V vse proti vsem, se zdi, da se je v Sloveniji razvila teza pokojnega Janeza Drnovška, ko je nekoč v parlamentu izrekel zgodovinski stavek: "Brez mene se boste še pobili." Toda mreže in interesne skupne brez dvoma delujejo premišljeno in dobro organizirano, očem skrito. Kar naplavi, je v interesu tistih, ki lansirajo. Navidezni nered je v resnici pregleden red, še posebno v bančništvu. Obe največji državni banki, z osovraženim vsakokratnim vodstvom (s te ali one strani), sta stebra, ki štrlita iz ljubljanske megle kot dva strelovoda. Kakor da bo mogoče z lustracijo samo dveh bank iz slovenske zgodovine izbrisati vse tranzicijske zablode. O prevladi politike nad gospodarstvom smo dolgo poslušali, potem se je pred nekaj leti plošča obrnila: ko je postalo že čisto očitno, smo začeli ugotavljati, da pravzaprav gospodarstvo, ob pomoči nekaj sposobnih advokatov, obvladuje politiko od znotraj. Pa v tej prepletenosti Slovenija ni noben unikum v svetu. Le tisti, ki bi radi delali, imajo velike težave.
Prodaja NKBM 2015.
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja:Gospodarstvo Datum: 09. 12. 2014 Stran: 6
SDH: "Zaradi novonastalih okoliščin po objavi rezultatov stresnih testov Evropske centralne banke, ponudniki po dogovoru s finančnimi svetovalci in prodajalci dopolnjujejo zavezujoče ponudbe"
Slovenski državni holding (SDH) je odločitev o prodaji NKBM prenesel v prihodnje leto. Rok za zbiranje zavezujočih ponudb je namreč podaljšal do konca januarja 2015. Tako si je očitno vzel še nekaj časa za pridobitev vladnega soglasje za prodajo ali pa se je pojavil kak nov kupec. Po neuradnih podatkih naj bi se za banko potegovala še vedno le madžarska OTP in ameriški sklad Apollo. "V postopku prodaje Nove KBM še naprej poteka druga faza, v kateri potencialni investitorji pripravijo in oddajo zavezujoče ponudbe. Zaradi novonastalih okoliščin po objavi rezultatov stresnih testov Evropske centralne banke, ponudniki po dogovoru s finančnimi svetovalci in prodajalci dopolnjujejo zavezujoče ponudbe. Podrobnosti glede časovnice in potencialnih vlagateljev ter njihovih ponudb v interesu postopka ne moremo razkriti," so na naše vprašanje, zakaj so podaljšali rok za oddajo zavezujočih ponudb, odgovorili v SDH. Dodali so, da SDH vodi postopek prodaje NKBM na osnovi sklepa državnega zbora z dne 21.6. 2014, s katerim so bile dane jasne zaveze glede prodaje kapitalskih naložb in da za to ne potrebuje soglasja vlade (v funkciji skupščine) o prodaji NKBM.
Ali smo na sledi novi teoriji zarote v Banki Celje?
Danes je v javnosti odjeknila novica, da naj bi Banka Slovenije že pripravljala vse potrebno za izbris vseh terjatev imetnikov podrejenih obveznic do Banke Celje v višini 95 milijonov evrov. Banka Slovenije do izdaje odločbe Evropske komisije te novice ne želi komentirati, neuradno pa je slišati, da bo odločba zagotovo izdana že v prvi polovici letošnjega decembra.
Doslej je Banka Slovenije od Banke Celje za doseganje kapitalske ustreznosti zahtevala dokapitalizacijo v višini 160 milijonov evrov, kar bi pomenilo, da je njen kapital trenutno negativen v višini okoli 20 do 30 milijonov evrov.
Izbris vseh podrejenih obveznic Banke Celje bi bil mogoč le, če bi bil njen kapital negativen za vsaj 95 milijonov evrov, neuradno pa naj bi Banka Slovenije naročila novo vrednotenje, ki bo skladno s tem pogojem.
Društvo Mali delničarji Slovenije je zato že pozvalo Upravo Banke Celje, naj preko sistema SEONET nemudoma objavi ustrezne informacije.
Ljubljana, 03. december 2014
Podrejeni dolg Banke Celje znaša 94,8 mio EUR
Banka Celje je izdala več obveznic, v podrejeni dolg pa se uvrščajo obveznice serije 10, 11, 12 in 16, v skupni emisijski vrednosti 88,7 milijona evrov. K podrejenemu dolgu pa je potrebno prišteti še natečene a neizplačane obresti v skupni višini cca. 2,8 milijona evrov ter 3,3 milijona EUR podrejenih obveznosti.
Ali se ponavlja scenarij izpred leta dni uporabljen pri NLB, NKBM, Abanki Vipa, Probanki in Factor banki?
V kolikor je temu tako, z gotovostjo lahko trdimo, da bo Evropska komisija izdala odločbo, s katero bo potrdila, da je predlagani ukrep izbrisa, skupaj z državno dokapitalizacijo in ostalimi ukrepi za stabilnost Banke Celje, skladen s pravili EU o državnih pomočeh.
Mali delničarji bi radi kupili NKBM
Medij: Svet24 Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 11. 2014 Stran: 8
Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) in civilna iniciativa Izbrisani mali delničarji NKBM sta prepričana, da bi morali imeti razlaščeni državljani pri prodaji NKBM prednostno pravico do nakupa. Poudarjajo, da bijim morala država v kupnini priznati odvzeto lastnino, državljanom pa vložek države oziroma davkoplačevalcev v vseh teh letih. Ker se jim aktualno dogajanje okoli prodaje NKBM zdi farsa, so se odločili podati tudi ponudbo za odkup druge največje državne banke. Ta naj bi bila, kot zagotavljajo, vsaj milijon evrov višja od tiste, ki jo ponuja v javnosti največkrat omenjena in za zdaj najresnejša ponudnica - madžarska banka OTP.
Mali delničarji želijo kupiti NKBM
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 19. 11. 2014 Stran: 5
Vladi ponujajo za milijon evrov višjo ceno, kot jo ponuja madžarska OTP, zdaj naj bi bila pripravljena plačali le še 150 milijonov evrov
Prodaja NKBM, ki naj bi bila končana v dobrem mesecu, postaja z ugibanji, koliko bo država zanjo iztržila, že skoraj ponižujoča. Uradnih podatkov o tem, koliko ponuja za banko najugodnejši ponudnik, seveda ni, neuradno pa naj bi Madžari zdaj ponujali le še 150 milijonov evrov, potem ko naj bi bili še pred mesecem dni pripravljeni plačati 300 do 350 milijonov evrov. Ceno naj bi znižali po objavi rezultatov stresnih testov, ki so pokazali, da bi banki v primeru najbolj neugodnega razvoja gospodarskih pogojev v prihodnjih dveh letih zmanjkalo za 31 milijonov evrov kapitala.
Mali delničarji pripravljajo ponudbo
Banka v dar
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pogledi Datum: 18. 11. 2014 Stran: 11
Kdor bo kupil NKBM, jo bo za 300 milijonov evrov, še posebno pa, če bo cena res samo 150 milijonov, kakor je zdaj slišati, praktično dobil v dar. A celo za tako ugodno ponudbo ni veliko zanimanja v finančnem svetu, saj v javnosti kot najresnejši interesent za nakup NKBM velja le madžarska OTP banka, čeprav finančni minister govori o zavezujočih ponudbah, ki se zbirajo, v množini. Banko namerava vlada, v njenem imenu pač SDH, ki vodi postopek, torej skorajda podariti. In to naj bi se zgodilo v kratkem, po zavezi, dani Bruslju ob odobritvi državne pomoči, pa do konca leta. Za 150 milijonov evrov bi si verjetno upal najeti posojilo tudi kak domači kupec, saj bi ga lahko poplačal v nekaj tednih. Edini lastnik lahko sam sebi skliče skupščino čez noč, potem zmanjša osnovni kapital, banka je namreč po decembrski obilni državni pomoči z 870 milijoni evrov preveč kapitalizirana, in poplača kredit. Vendar so to verjetno le mokre sanje, saj bo banka prodana, ko se bo tako odločila politika. Vprašanje je le, kaj bi tak kupec s tako dobljeno banko potem počel.
Brezglava razprodaja
Medij: Delo Avtorji: Glavič Peter Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 15. 11. 2014 Stran: 5
Sindikati upravičeno opozarjajo na nerazumno razprodajo državnega premoženja in na njene grozeče ekonomske, socialne in politične posledice. Prodaja Heliosa se razlikuje od tajkunskih prevzemov samo po večji krutosti novih lastnikov. Obljuba res dela dolg, vendar ne za vsako ceno. Prejšnja vlada je v paniki obljubila prodajo, ne pa podaritev 15 podjetij. Vzemimo za primer Novo KBM. Madžarska banka OTP naj bi ponujala zanjo 300 milijonov evrov, kar je manj kot polovica njene knjigovodske vrednosti (ob polletju 611 milijonov evrov) in največ četrtina njene resnične vrednosti. Pred krizo, v obdobju od 2003 do 2006 je OTP banke kupovala po 2,3 do 4,7 mnogokratniku knjigovodske vrednosti, kar bi pomenilo od 1,4 do 2,8 milijarde evrov za NKBM. Vlada mora torej zahtevati od SDH (Slovenskega državnega holdinga), da doseže ceno najmanj dve milijardi evrov. Potem bodo apetiti družb, ki prek svojih lobistov narekujejo delovanje Angele Merkel in bruseljske administracije, hitro manjši.
Ni problem odpoklic, težava je najti boljšo ekipo
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 11. 2014 Stran: 6
Možne menjave v vrhih NLB in NKBM? Upravo bankeje mogoče predčasno odpoklicati kot v vsaki drugi gospodarski družbi. Najbolj ohlapen razlogje izguba zaupanja
"To, da politiki javno razmišljajo o zamenjavi vodstev državnih bank, je z vidika normalne korporativne prakse škodljivo. Tega se javno ne sme in ne more izražati," pravi dr. Bogomir Kovač, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Predsednik Desusa Kari Erjavec in predsedujoči SD Dejan Zidan sta po negativnem rezultatu NLB in NKBM na nedavnem stresnem testu izrazila pričakovanje, da bi morali sedanji upravi bank oditi. Sta Janko Medja in Aleš Hauc (z ekipama) torej na odstrelu?
Kapital in znanje gresta tja, kjer so pogoji ugodnejši
Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva,Gole Nejc Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 11. 2014 Stran: 8
Odprava administrativnih ovir Odpovemo že pri gradbenih dovoljenjih, spoštovanju pogodb in seveda bančnih posojilih
Ljubljana - Najbogatejši slovenski podjetniki z lestvice revije Manager so v tujini, a tudi drugi prodorni občasno grozijo s selitvami čez mejo, ker da so se razmere za podjetništvo doma še poslabšale. In to kljub temu, da si naše vlade že leta prizadevajo, da bi te razmere izboljšale. Tudi zdajšnja.
Predvidljivo in enostavno poslovno okolje, poenostavljeni različni postopki pri spodbujanju razvoja so temeljno izhodišče tudi nove vlade, zapisano na njeni spletni strani. Kljub temu se vedno znova ponavljajo za državo neugodna dejstva: uspešni podjetniki in podjetja iščejo primernejše gospodarsko okolje zunaj Slovenije ali pa tam že delujejo. Boscarol, Akrapovič, pa še kakšen med prodornejšimi občasno zarohnijo, da se bo poslovno preselil v prijaznejšo Italijo ali Avstrijo. Po raziskavi Svetovne banke o poslovnem in zakonodajnem okolju za podjetja (Doing business, junij 2014) zaseda Slovenija 51. mesto med 189 državami. Najboljšo oceno je naša država dobila pri postavki začetek biznisa, kjer, denimo, presega podjetništvu naklonjene sile, kakor so ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Japonska in celo Avstrija, kjer je povsod ta začetna pozicija slabše ocenjena. Toda naše osrednje težave po tej analizi ostajajo znane, in to so: možnost pridobivanja posojil, uveljavljanje in spoštovanje pogodb, gradbena dovoljenja in vpis v zemljiško knjigo.







