Nova KBM
Vse poti vodijo na ustavno sodišče
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 13. 05. 2015 Stran: 5
Sanacija bank Na vrata ustavnih sodnikov trkajo tudi sodišča - Vrtanje nove bančne luknje
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je večino februarja tekal med vladnimi sobanami na Gregorčičevi in parlamentarnimi dvoranami na Šubičevi. Enkrat ministrom, drugič izbrancem ljudstva je hitel pojasnjevati, kako so potekali stresni testi o zdravju naših bank, zakaj je bilo treba izbrisati za skoraj 600 milijonov evrov podrejenih obveznic in zakaj pred podržavljenjem razlastiti delničarje bank. Politiki so namreč šele' dobro leto dni po dokapitalizaciji bank ugotovili, da je za marsikoga sporni bančni izbris lahko priročno orodje za nabiranje političnih točk in tudi drugih interesnih ciljev, kot je miniranje privatizacije in diskreditacija strankarskih nasprotnikov. Zato so z velikim pompom in znano dramatiko kar tekmovali, kdo bo opozoril na več domnevnih nepravilnosti in kdo predlagal ukrepe, ki bodo razkrili, kako se je zdravilo naše banke.
Veliko hrupa za nič
Trije primeri, ko se je državno lastništvo izkazalo za katastrofo
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 11. 05. 2015 Stran: 4
Delovno mesto za nekdanjega generala, politično prerivanje za položaj direktorja in predsednik uprave banke, ki si redno dopisuje s predsednikom vlade, in to celo o posojilih zasebnim podjetjem. Tako je videti korporativno upravljanje v slovenskih družbah v državnem lastništvu.
Na treh svežih primerih bomo pokazali, zakaj je državno lastništvo po našem mnenju škodljivo in povzroča zniževanje vrednosti premoženja.
Mantra vladajočih: Izboljšali bomo upravljanje
Snuje se konzorcij za prodajo Perutnine
Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 04. 2015 Stran: 6
Kad, Zlata moneta 2, Merkur v stečaju ter Probanka v likvidaciji se dogovarjajo za skupno prodajo
Mimo neposlušnega šefa Perutnine Ptuj Romana Glaserja so se lastniki polovice Perutnine Ptuj začeli dogovarjati za skupno prodajo. Glaser ima sicer že svojega svetovalca BNP Paribas. A med preostalimi lastniki se sliši, da mu ne zaupajo, saj ne spoštuje niti zahtev po revizijah. Tudi reprogram bančnih dolgov od njih zahteva vsaj 20 -milijonsko dokapitalizacijo.
Kdaj in kako bi se lahko začela prodajati polovica Perutnine Ptuj (PP), še ni jasno - naši viri pravijo, da se še nekaj časa ne bo, saj so se pogovori šele začeli. Zlata moneta 2, nekdaj sojo obvladovali vodilni Probanke z Romano Pajenk na čelu, prek te pa obvladovali prav banko, ter Probanka, Id je od septembra 2013 v likvidaciji, sta že objavili pozive za prodajo deležev. Stečajna upraviteljica Merkurja, Id je s 24,3-odstotnim deležem največji lastnik PP, paje tudi napovedala prodajo deleža.
Zakaj vzporedna postopka?
Država umirja privatizacijsko vnemo
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2015 Stran: 8
Napovedi o (raz)prodaji gospodarstva, ki naj bi jo prinesla strategija upravljanja državnih naložb, se niso uresničile. Ključne družbe bodo namreč še naprej ostale v državnih rokah, vlada Mira Cerarja pa očitno vse stavi na preporod energetike.
Strahovi, da bo prišlo do (raz)prodaje slovenskega gospodarstva, so se očitno izkazali za neupravičene. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da se bo država umaknila iz vsaj nekaterih pomembnih družb in jih prepustila strateškim vlagateljem, bodo ti načrti očitno splavali po vodi.
Iz predloga Idasifikacije naložb, ki so ga pred politično razpravo o tem, katere družbe prodati in katere zadržati, pripravili na ministrstvu za finance, namreč izhaja, da bi lahko poleg že začetih prodajnih postopkov s seznama 15 podjetij za privatizacijo prodali kvečjemu nekaj drugih družb. Če bo vlada Mira Cerarja ugodila predlogu ministrstva, bi ključne družbe še naprej ostale v državnih rokah. Seveda če se bo s tem strinjal tudi državni zbor.
Delničarji Petrola bi dividendo prej
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 04. 2015 Stran: 6
Pred skupščino: med delničarje Petrola naj bi tudi letos tako kot lani razdelili 20,8 milijona evrov dividend. Družbe J&T uradno še ni v lastništvu Petrola
V četrtek se bodo na 25. skupščini delničarjev sestali delničarji Petrola. Med drugim bodo odločali o delitvi 24,3 milijona evrov bilančnega dobička, od česar naj bi bilo blizu 34 tisoč delničarjem Petrola izplačanih 20,8 milijona evrov ali 10,1 evra bruto na posamezno delnico. Uprava in nadzorni svet predlagata izplačilo dividend 12. avgusta letos, medtem ko Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) že petič zapored predlaga, da bi se dividende izplačale prej, namreč v 60 dneh po sklepu na skupščini. Opozarjajo, da se je rok za izplačilo dividend v Petrolu postopoma s 30 dni podaljševal na 110 dni, je pa res, da je skupščina delničarjev Petrola koledarsko med prvimi. Pričakovati je, da bodo delničarji glede roka izplačila upoštevali predlog uprave, višina bilančnega dobička pa z morebitnim nasprotnim predlogom omogoča izplačilo do 11,78 evra bruto na posamezno delnico.
Lahko laškemu pivu pomagajo Heinekenove mišice
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 14. 04. 2015 Stran: 3
In pivovarno dobi ... Heineken Največ je pridobila slaba banka, zadovoljni tudi mah delničarji
Ljubljana - »Pričakovano, skoraj edini mogoči izhod, dobra novica za skoraj vse vpletene,« je prodajo Skupine Laško nizozemskemu pivovarju Heinekenu komentiral ekonomist Matej Lahovnik. Veliki tihi zmagovalec posla je po njegovem mnenju DUTB, ki je s prodajo delnic Laškega unovčila kar okoli 400-odstotni donos.
Kdor je spremljal razvoj dogodkov in videl pristop nizozemskega pivovarskega giganta k nakupnim postopkom, mu je lahko bilo jasno, da se je Heineken odločil kupiti Pivovarno Laško in da bo ponudil najvišjo ceno, razmišlja Matej Lahovnik. Spominja na prodajo Mercatorja: kupec prihaja iz iste panoge kot ciljna družba, zato mu koncentracija lahko prinese največje sinergije, in to v nabavi, distribuciji, proizvodnji. Institucionalni vlagatelji ne bi mogli tekmovati z njim. Poleg tega gre v pivovarski zgodbi za stratega, ki je tretji največji pivovar na svetu.
Dosežena cena je razmeroma visoka, zato je posel dobra novica tudi za male delničarje. Med prodajalci pa je v daleč najboljšem položaju DUTB. Banke so nanjo namreč prenesle delnice Pivovarne Laško po petkrat nižji ceni, kot jih bo zdaj slaba banka prodala Heinekenu. To pomeni 400-odstotni donos, posredno pa tudi korist za davkoplačevalce, saj se bo za ta izkupiček (52,5 milijona evrov) zmanjšal bančni primanjkljaj. Kad dobi 15,8 milijona evrov, KD skladi okoli deset, Alpen Invest dobrih 9,2, SOP 8,8, Abanka 7,3, Banka Koper 5,8, NKBM malo več kot dva, Zavarovalnica Triglav pa malo, manj kot dva milijona evrov.
Lahovnik: Dokapitalizacija in poslovno prestrukturiranje
Slabi krediti še vedno kamen za vratom
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 04. 2015 Stran: 7
Ministrstvo za finance: banke so zelo neaktivne pri zmanjševanju deleža slabih terjatev. V NLB in NKBM odgovarjajo: to področje aktivno upravljamo
V NLB Skupini je kljub prenosu za 2,2 milijarde evrov bruto slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) decembra 2013, takšnih terjatev še za 2,8 milijarde evrov bruto. V Skupini Nova KBM, od koder so na slabo banko prenesli za nekaj več kot milijardo evrov bruto, je bilo po podatkih ministrstva za finance 30. septembra 2014 slabih kreditov v bruto znesku še za 831 milijonov evrov. Res je, da je vsak podeljen kredit potencialno lahko slab, res pa je tudi, da so banke v Sloveniji v letih krize obseg kreditiranja zmanjšale za dobro tretjino. Delež slabih terjatev je v bankah v Sloveniji z več kot 20 odstotki mnogo višji kot v drugih državah z evrom. Zakaj je tako?
Odgovornost je v bankah
NKBM prodali za pičlih 200 milijonov evrov?
Medij: Svet24 Avtorji: Kaker Črt Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 03. 2015 Stran: 6
KONEC POGAJANJ Slovenski državni holding (SDH) naj bi končal pogajanja s kupcem naše druge največje banke, ki gre tako v roke ameriškemu skladu.
Kupnina za banko, v katero smo vložili več kot milijardo evrov, uradno še ni znana, neuradno pa naj bi sklad zasebnega kapitala Apollo za banko odštel pičlih 200 milijonov evrov.
Nasprotniki privatizacije ob tem trdijo, da so davkoplačevalci ob privatizaciji NKBM, ki trenutno posluje z dobičkom, ob skoraj milijardo evrov. Luka Mesec (Z L) je za Svet24 opozoril, da še ni končne odločbe ustavnega sodišča glede razlastitve malih delničarjev, če država to proda in ustavno sodišče odloči, da je bila prodaja protiustavna, bo morala država plačati te odškodnine. Neuradno naj bi se sicer SDH in sklad Apollo dogovorila, da bo v primeru izgubljene tožbe in obveznosti poplačila tako imenovanih podrejencev stroške delno krila NKBM, torej posredno njen novi lastnik, delno pa jih bo prevzela država Slovenija, torej davkoplačevalci. Mesec je ob tem še pripomnil, daje Apollo »vulture« sanacijski sklad, ki kupuje špekulativno, in bo banko verjetno prodal naprej. »Ko jo bo dobil, lahko verjetno pričakujemo rezanje stroškov. Govori se, da ima banka 20 % kapitalske ustreznosti, kar je enkrat več kot zahtevano, zato lahko takoj začne iz nje izčrpavati kapital,« je še opozoril poslanec ZL.
Kdo bo dal več?
Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 03. 2015 Stran: 4
Za Pivovarno Laško se poteguje pet kupcev - Mali delničarji se bojijo ponovitve Mereatorjeve zgodbe
Če bo vse šlo po načrtu, bo Pivovarna Laško in z njo tudi Pivovarna Union najkasneje do konca letošnjega junija dobila novega lastnika. Kdo od petih ponudnikov, ki so poslali zavezujoče ponudbe, bo prevzel slovensko industrijo piva, je težko napovedati, saj se je do zdaj v Sloveniji pri prodaji podjetij zgodilo že preveč presenetljivih, predvsem pa škodljivih preobratov.
Po nekaterih informacijah naj bi bila v ožjem izboru nizozemski pivovarski velikan Heineken in ameriška investicijska družba KKR. Ali bodo Laščani k izboljšanju ponudb pozvali samo ta dva ponudnika ali še koga tretjega, za zdaj ni znano.
Slovenske banke – Ministrstvo skriva podatke o treh milijardah depozitov Republike Slovenije
Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v začetku leta na Ministrstvo za finance naslovilo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja in sicer za stanje vseh depozitov, ki jih je Republika Slovenija imela v slovenskih bankah na dan 30.09.2013. Sprva smo v Društvu MDS dobili prijazen odgovor z Ministrstva, da bodo morali za podatke povprašati banke (kar si razlagamo kot da Ministrstvo ne ve kje in koliko depozitov ima RS) in bo zato nekaj časa trajalo, danes pa smo z Ministrstva prejeli odločbo, s katero so zavrnili našo zahtevo, sklicujoč se na posamezne banke, ki zaradi varovanja poslovne skrivnosti slednjih podatkov naj ne bi smele razkrivati. Sočasno pa Ministrstvo zapiše podatek, da je RS na dan 30.09.2013 imela deponiranih dobre 3 milijarde EUR sredstev s povprečno obrestno mero 3,9 % in ročnostjo 426 dni.
Ljubljana, 25. marec 2015
Razlastitev delničarjev in obvezničarjev za zaščito davkoplačevalcev?!
Zadnjih nekaj tednov smo na sejah delovnih teles Državnega zbora RS kakor tudi na izredni seji Državnega zbora RS s strani predstavnikov Ministrstva, Banke Slovenije kakor tudi nekdanje predsednice Vlade RS, mag. Alenke Bratušek, večkrat slišali, da je bila sanacija z izbrisom narejena zato, da se je zaščitilo ostale davkoplačevalce in da bi v nasprotnem primeru sledil stečaj bank.
Danes, dne 25.03.2015 končno imamo uradni podatek, da je imela na dan 30.09.2013 Republika Slovenija 3.012.300.000,00 EUR depozitov, s povprečno ročnostjo 426 dni, kar pomeni, da bi lahko sanacija bančnega sistema bila izvedena z razgradnjo navedenih depozitov, namesto tega pa se je država zadolžila na mednarodnih finančnih trgih po 7 % obrestni meri, čeprav se depoziti obrestujejo le 3,9 %. Toliko o ščitenju slovenskih davkoplačevalcev…
Ministrstvo se sprva sklicuje na ZUP potem pa v odločbi ugotovi, da ima vse podatke pri sebi ampak so na žalost poslovna skrivnost banke?!
Ministrstvo za finance nas je sprva 11.02.2015 obvestil, da mora skladno s 143. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) k udeležbi v postopek povabiti slovenske banke. Po pregledu 143. člena ZUPa se v Društvu MDS sprašujemo, kakšen pravni interes imajo pri celotni zadevi slovenske banke. Društvo MDS zahteva razkritje informacij od pristojnega ministrstva, koliko depozitov je imela država na konkreten datum. Podatka ne zahtevamo od banke in zato toliko bolj preseneča odločba z dnem 25.03.2015, kjer se navajajo trditve bank, da gre za poslovne skrivnosti banke?!
Da bo mera polna, pa ministrstvo celo v drugem odstavku odločbe navede, da razpolaga z vsemi podatki, vendar pa se sklicuje na poslovno skrivnost banke. Očitno predstavniki ministrstva ne razumejo, da podatke zahtevamo od njih, kot organa ki je dolžan razkriti informacijo javnega značaja in nas pri tem ne zanima pozicija banke, saj od nje nismo zahtevali nobenih podatkov niti ni pojasnjeno kakšen pravni interes bi imela pri razkrivanju informacij posamezna banka.
Za banke, ki se k postopku niso priglasile pa Ministrstvo sprejme odločitev namesto njih







