NFD Holding

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 09. 2011 Stran: 22

Ljubljana - Bankirji bodo, kot kaže, kmalu ostali brez glavnega argumenta, s katerim so se do zdaj branili pred zasegom delnic insolventnim holdingom in tako zgolj podaljševali likvidnostni krč v slovenskem gospodarstvu. Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga začasno vodi Mitja Gaspari, je namreč v vladno proceduro poslalo predlog za spremembo zakona o prevzemih, ki bi upnikom bistveno olajšal zaplembe delnic in poplačilo terjatev, pri tem pa jim ne bi bilo treba skrbeti, da bi se zaradi tega znašli v postopkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Spremenjen zakon o prevzemih, o katerem bo predvidoma v četrtek odločala vlada, predvideva, da upnikom, ki bi 25-odstotni prevzemni prag presegli zaradi zasega delnic oziroma unovčenja zavarovanj, ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. Toda sočasno ne bi smele uresničevati niti glasovalnih pravic iz zaseženih delnic. »Namen banke ob unovčevanju zavarovanja je namreč poplačilo terjatve, ne pa upravljanje s ciljno družbo,« so v predlogu za spremembe zakona zapisali na ministrstvu za gospodarstvo.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 08. 2011 Stran: 9

Primerjava plač in uspehov menedžerjev

Bobinac in Debeljak lani z nižjo plačo, a boljšimi rezultati; Petan in Slavinec z višjimi prejemki, a slabšimi rezultati - Bojan Dremelj v Telekomu imel 3,5-krat višjo mesečno plačo kot njegov naslednik

Ljubljana - Nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je v dobrih dveh mesecih, kolikor je vodil Telekom v letu 2010, skupaj zaslužil 149.668 evrov bruto, kar je več, kot je zaslužil njegov naslednik Ivica Kranjčevič v devetih mesecih in pol. Prvi mož NFD Holdinga Stane Valant si je lani - čeprav njegov holding že tri leta ustvarja po več deset milijonov evrov izgube - poleg 174.046 evrov letne bruto plače izplačal še 14.635 evrov bruto regresa. Nasprotno so nekateri drugi menedžerji zaradi krize varčevali tudi pri svojih plačah in bonitetah.

Bojan Dremelj je leta 2008 zaslužil 272.000 evrov bruto, leto pozneje pa 243.495 evrov bruto, od tega je plača znašala 190.646 evrov. Dremelj je Telekom vodil še dobra dva meseca v letu 2010, ko je skupaj zaslužil 149.668 evrov, od tega samo plače 111.528 evrov bruto. Povedano drugače; na mesec je samo iz plače dobil okoli 44.600 evrov bruto. Ko je Dremelj marca lani odhajal iz Telekoma, je začel veljati zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski državni lasti in samoupravnih lokalnih skupnosti, tako imenovani Lahovnikov zakon. Plača Ivice Kranjčeviča je bila tako že podvržena temu zakonu. Novi predsednik uprave je tako v devetih mesecih in pol, kolikor je lani vodil Telekom, zaslužil 135.030 evrov bruto oziroma manj kot Dremelj v samo dveh mesecih in pol. Samo iz plač je Kranjčevič dobil 119.918 evrov bruto, torej okoli 12.600 evrov bruto na mesec, kar je 3,5-krat manj kot Dremelj.

Slabi rezultati, visoki prejemki

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U. Š. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 08. 2011 Stran: 4

Po sklepu skupščine družbe Finetol bodo delnice te celjske družbe umaknili z ljubljanske borze. Sklep, ki sta ga predlagala uprava in nadzorni svet, kot razlog pa navedla skoncentrirano lastništvo ter ekonomičnost, je bil sprejet z več kot 90 odstotki glasov vseh izdanih delnic, kar omogoča umik delnic z borze naslednji dan, ko bo sodišče sklep vpisalo v sodni register.

Kdaj bo sodišče vpisalo ustrezen sklep, ni mogoče napovedati, ker sta bili na skupščini najavljeni ničnost celotne skupščine in izpodbojnost tega sklepa. Upoštevati je treba tudi, da so sodne počitnice, je pojasnil predsedujoči na skupščini Zdene Podlesnik. Do zapletov je prišlo, ker so mali delničarji nasprotovali umiku delnic kljub napovedi o izplačilu pnmerne denarne odpravnine.

Odpravnina v sprejetem sklepu ni definirana, temveč bo znana šele konec leta, ko bo znana tudi knjigovodska vrednost delnice na dan 31. december 2011. Zaradi protislovij, ki jih izglasovani sklep prinaša, sta bili napovedani dve izpodbojni tožbi in izražena zahteva za razglasitev ničnosti celotne skupščine. Mali delničarji trdijo, da se je še ena skupščina končala s problematičnim razpletom, ki bi se mu bilo mogoče z malo posluha in modrosti izogniti, saj ne prinaša koristi ne malim delničarjem ne velikim lastnikom Finetola.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 08. 2011 Stran: 9

Zapleti na skupščini Finetola

Mali delničarji Finetola nasprotujejo umiku delnic z borze brez primerne odškodnine, ki bi morala znašati 26,84 evra - Kljub temu so veliki delničarji včeraj podprli predlog o umiku

Ljubljana - Mali delničarji Finetola, ki ima večino svojih naložb v holdingu NFD, kranjski Savi, koprskem Istrabenzu in novomeški Krki, hočejo pravično odškodnino za svoje delnice, zato bodo izpodbijali sklep včerajšnje skupščine, da Finetol svoje delnice umakne iz trgovanja na Ljubljanski borzi.

Glasovanje o umiku delnic z borze je bilo glavna točka včerajšnje skupščine Finetola, ki je lansko leto končal s kar 13,1 milijona evrov izgube. Levji delež odpade na holding NFD, v katerem je Finetol lani izgubil 9,7 milijona evrov, delno pa na odprte terjatve do družbe T2 kot posledica insolvenčnega postopka v Zvonu Ena Holdingu.

Visoka izguba moti zlasti male delničarje Finetola, ki so včeraj ostro nasprotovali tudi umiku delnic z borze. Še posebno jih moti, da uprava družbe v predlogu za skupščino ni opredelila višine denarne odpravnine za umik delnic, temveč bo ta znana šele konec leta, ko bo znana tudi knjigovodska vrednost delnice na dan 31. december 2011.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 08. 2011 Stran: 23

Ljubljana - Skupina podjetij okoli NFD Holdinga in njegovega prvega moža Stanislava Valanta je na včerajšnji skupščini dosegla, da se bo Finetol že v nekaj dneh umaknil z borze. Na umik z borze sta izpodbojne tožbe napovedala Modra linija holding in društvo malih delničarjev MDS, ki ocenjujeta, da je bil predlog za umik z borze ničen, saj malim delničarjem ne omogoča pravične odpravnine.

Kakšno odpravnino bo dobilo 80 delničarjev, ki so včeraj nasprotovali umiku z borze, bo namreč znano šele konec letošnjega decembra, saj bo višina odpravnine določena kar na podlagi knjigovodske vrednosti konec letošnjega decembra, povečane za 25 odstotkov. Toda kot so prepričani nekateri mali delničarji, je tak predlog v nasprotju z zakonom o trgu finančnih instrumentov, saj bi morala biti odpravnina izplačana v roku meseca dni, medtem ko v primeru Finetola delničarji še pol leta ne bodo vedeli niti, koliko znaša sama višina odpravnine.

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 18. 07. 2011 Stran: 10

DELNIČARJI PIVOVARNE LAŠKO ZMAGOVALCI

Delnica laških pivovarjev je zrasla za več kot polovico

Zanimivo dogajanje. Trenutno je v tujini dogajanje zelo zanimivo, predvsem pa zaskrbljujoče. Višanje obrestnih mer, nižanje bonitet, grška in italijanska zadolženost - kapitalski trgi so torej pod velikimi pritiski. V Sloveniji so trenutno oči uprte v reševanje oziroma prodajo laških pivovarjev, saj se je ponudil kupec, ki pa mu redki verjamejo, da bo to vlogo resnično tudi odigral. Drugače so v domačem ospredju predvsem politične zdrahe in nove obljube, ki jih sprožajo prihajajoče volitve.

Gorenje brez dokapitalizacije in dividende. Gorenje s svojo ambicioznostjo še naprej navdušuje, saj je z Deutsche Bank AG sklenilo dve posojili v skupni višini 100 milijonov evrov, s čimer bo diverzificiralo vire financiranja in nadaljevalo s prestrukturiranjem kratkoročnih finančnih obveznosti v dolgoročneje pa bila zanimiva tudi Gorenjeva skupščina, kjer so po pričakovanjih z glasovanja črtali najpomembnejši predlagan sklep o dokapitalizaciji. Kapitalska družba je dala nasprotni predlog pod točko o delitvi dobička. Uprava in nadzorni svet sta namreč predlagala, da bilančni dobiček v višini 2,24 milijona evrov ostane nerazporejen. Kad pa je predlagal 14 centov bruto dividende na delnico. Lastniki nasprotnega predloga niso podprli, zato dobiček tako ostaja nerazporejen. V javnosti pa že krožijo informacije, da v Gorenju nameravajo letos sklicati še eno skupščino, ampak le o osvežitvi kapitala.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 04. 07. 2011 Stran: 16

TEDENSKI PREGLED

Ta teden se začnejo objave polletnih rezultatov »blue chipov«.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 06. 2011 Stran: 9

Nadzorniki Save ukrepajo

Uprava Save je napovedala objavo povzetka revizije preteklega poslovanja Mali delničarji pričakujejo tudi ukrepe proti odgovornim za lansko visoko izgubo

Ljubljana - Potem ko so delničarji kranjske Save na nedavni skupščini odločili, da milijonske kupčije preteklega vodstva pod taktirko Janeza Bohoriča ne bodo predmet posebne revizije, so delničarjem žogico zdaj vrgli Savini nadzorniki. Napovedali so, da bo Sava po prvi naslednji seji NS objavila povzetek ugotovitev že lani opravljenih revizij izbranih preteklih kupčij, ki so bile doslej strogo varovana skrivnost.

Revizorska družba KPMG je že junija lani opravila revizijo nekaterih milijonskih poslov med Savo in različnimi podjetji, vendar njeni izsledki javnosti doslej niso bili razkriti, saj je nekdanje vodstvo Save vpogled v revizijo omogočilo le po podpisu izjave o varovanju poslovne skrivnosti. Predlog države za posebno revizijo vseh poslov Save v zadnjih petih letih pa na nedavni skupščini ni bil izglasovan.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 06. 2011 Stran: 23

Ljubljana - Predsednik uprave Save Matej Narat bo po naslednji seji nadzornega sveta razkril posebno revizijo poslov uprave, ki jo je do konca letošnjega marca vodil Janez Bohorič. Toda v Savi kljub drugačnim pričakovanjem ne bodo razkrili celotne revizije, ki jo je že pred letom dni pripravila revizijska družba KPMG, temveč zgolj njen povzetek. Doslej je bil vpogled v revizijo omogočen le tistim delničarjem, ki so podpisali zavezo o varovanju poslovnih skrivnosti.

In zakaj ne bodo objavili celotne revizije? V Savi odgovarjajo, da bi jim objava celotne revizije lahko povzročila celo »poslovno škodo«, saj da so v reviziji razkrita tudi nekatera poslovna razmerja, ki so poslovna skrivnost. Javno objavo posebne revizije sta po naših informacijah zahtevali Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod), ki sta na letošnji skupščini neuspešno poskušali doseči revizijo vseh večjih poslov nekdanje Savine uprave. Ali bo paradržavna sklada in društvo malih delničarjev MDS »zadovoljila« zgolj objava povzetka revizije, za zdaj še ni znano. Kot so namreč včeraj v skupni izjavi zapisali v Kadu, Sodu in društvu MDS, se bodo o tem odločili šele po pregledu poročila.