Mercator

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 12. 2014 Stran: 8

Gospodarsko ministrstvo je želelo podjetja zavezati k razkritju vseh plač po individualnih pogodbah. Medtem nekatera podjetja še trenutnih zakonskih določil o razkrivanju ne spoštujejo.

Čeprav so podjetja že več let zavezana k javni objavi prejemkov članov uprav in nadzornikov, se nekatera podjetja na to še vedno požvižgajo. Sankcij namreč ni. Kljub temu je želelo gospodarsko ministrstvo zaveze podjetij k razkrivanju prejemkov še zaostriti. Po novem bi bile namreč javne plače vseh zaposlenih na individualnih pogodbah, kar bi pomenilo, da bi morala posamezna podjetja objavljati sezname prejemkov desetine zaposlenih. Ministrstvo je (za zdaj) od namere odstopilo, a vsebina zakona se lahko v zakonodajnem postopku še vedno spremeni.

Število individualnih pogodb poslovna skrivnost

Podjetja morajo v skladu z zakonom o gospodarskih družbah že zdaj objaviti na fiksni in variabilni del razčlenjene prejemke članov uprav in nadzornih svetov, nujna pa je tudi objava skupnega zneska, ki ga porabijo za zaposlene, na individualnih pogodbah. Tem pripadajo praviloma znatno višji prejemki od tistih, določenih v kolektivnih pogodbah, poleg tega je posameznikov na individualnih pogodbah veliko več, kot je zgolj članov uprave in nadzornega sveta. Stroški za zaposlene na individualnih pogodbah tako letno v posameznih podjetjih dosegajo tudi več milijonov evrov. Ce je na primer NLB za člane uprave lani porabila slabih 600.000 evrov, je za plačila zaposlenih na individualnih pogodbah porabila kar 6,6 milijona evrov. Holding Slovenske elektrarne (HSE) je za prejemke zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, porabil več kot dva milijona evrov, Telekom Slovenije 4,3 milijona, Petrol pa je med 27 zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe in brez upoštevanja članov uprave, lani razdelil slabe tri milijone evrov oziroma slabih 110.000 evrov na zaposlenega.

Medij: Manager Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 12. 2014 Stran: 54

Leto 2015 bo brez dvoma v znamenju prodaje državnih deležev v podjetjih, saj prodaja 15 podjetij s prvega vladnega seznama za privatizacijo še ni končana, nekatere izjave premierja Mira Cerarja pa so že sprožile špekulacije, da se bo ta seznam še razširil. Na njem naj bi se po pričakovanjih znašli med drugim Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol. nekateri ugibajo, ali bo na seznamu tudi slovenski paradni konj, farmacevtska družba Krka, v kateri imata Slovenski državni holding (SDH) in državna Kapitalska družba skoraj 27-odstotni delež.

Podjetja z državnega seznama

S prvega seznama 15 podjetij za privatizacijo so že prodani Aerodrom Ljubljana, izdelovalec laserskih naprav Fotonain kemijsko podjetje Helios. Največji je bil iztržek za Aerodrom, ki so ga država in državni skladi prodajali v konzorciju s še nekaj delničarji. Za 75,5-odstotni delež je nemško letališko podjetje Fraport plačalo 234 milijonov evrov. V kratkem bo odkupilo še preostali delež od manjših delničarjev, napovedalo pa je tudi naložbo v širitev Aerodroma. Helios so kupili Avstrijci, Fotono pa Američani. Postopki za prodajo so se že začeli pri kemijskih podjetjih Aero in Cinkarna Celje, proizvajalcu športne opreme Elan, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Telekomu Slovenije, živilskem podjetju Žito in letalskem prevozniku Adrii Airways. Na začetek postopka pa še čakajo Terme Olimia. Gospodarsko razstavišče, proizvajalka papirnih izdelkov Paloma in izdelovalec orodij Unior ter Adria Airways Tehnika.

Medij: Dnevnik Avtorji: K. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 10. 2014 Stran: 10

TRGOVINA

Agrokor je 200-milijonsko posojilo Mercatorju konvertiral v kapital družbe in svoj delež v slovenskem trgovcu povečal na 88,1 odstotka.

Hrvaški Agrokor, kije nedavno pridobil 8l-odstotni delež Mercatorja, je svoje lastništvo v slovenski trgovski družbi še okrepil in se ustavil tik pod 90 odstotki, ki omogočajo iztisnitev malih delničarjev. Delničarji Mercatorja so na včerajšnji skupščini pričakovano potrdili Agrokorjev predlog, da se njegovo podrejeno posojilo Mercatorju v višini 200 milijonov evrov preoblikuje v kapital. Z dokapitalizacijo, ki je bila dogovorjena že ob prevzemu Mercatorja, se je Agrokorjev delež povzpel na 88,1 odstotka.

S konverzijo posojila, ki ga je Agrokor Mercatorju nakazal ob prevzemu za poplačilo bank upnic, v kapital družbe se je zadolženost Mercatorja znižala z devetkratnika na šestkratnik dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). »Po uspešnem zaključku izredno zahtevnega procesa prestrukturiranja finančnih obveznosti v prvi polovici letošnjega leta, dokapitalizacija predstavlja nov korak k dokončni stabilizaciji Mercatorja,« je po skupščini dejal predsednik uprave Toni Balažič.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 10. 2014 Stran: 9

Skupščina Agrokor je 200-milijonsko posojilo spremenil v kapital - Manjši stroški obresti

Ljubljana - Po dokapitalizaciji, ki jo je potrdila skupščina Mercatorja, je postala trgovska družba kapitalsko močnejša, največji lastnik, Agrokor, pa je povečal svoj lastniški delež na več kot 88 odstotkov. Malim delničarjem ni uspelo z nasprotnim predlogom, po katerem bi tudi oni sodelovali v dokapitalizaciji.

Tokratna skupščina je bila pravzaprav zgolj formalna potrditev poslovnega dogodka, ki so ga dogovorili že ob prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. V prodajni pogodbi in sporazumu o finančnem prestrukturiranju so namreč zapisali, da bo prevzemnik svoje posojilo Mercatorju v višini 200 milijonov evrov konvertiral v kapital družbe - če bo tak sklep potrdila skupščina Mercatorja.

Delničarji so na skupščini - udeležba je bila 91,3-odstotna - potrdili izdajo novih delnic, in sicer po 86 evrov, kolikor je Agrokor plačal tudi v prevzemni ponudbi. Prednostna pravica obstoječih delničarjev je bila na predlog večinskega lastnika izključena. Nove delnice torej lahko vpiše in vplača le Agrokor, in sicer z denarnim vplačilom (52 evrov, za zaokrožitev števila delnic) in stvarnim vložkom. Stvarni vložek je omenjeno 200-milijonsko podrejeno posojilo, ki ga je Agrokor na zahtevo bank v pogajanjih o finančnem prestrukturiranju že junija izplačal Mercatorju. Z dokapitalizacijo se osnovni kapital Mercatorja poveča z dobrih 157 milijonov evrov na 254 milijonov evrov.

Medij: Primorske novice Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 22. 10. 2014 Stran: 5

LJUBLJANA ► Delničarji Mercatorja so na včerajšnji izredni skupščini potrdili predlog hrvaškega Agrokorja, da se njegovo podrejeno posojilo v višini 200 milijonov evrov, ki ga je slovenski družbi zagotovil v okviru dogovora z bankami o prestrukturiranju njenega dolga, spremeni v kapital. S tem je Agrokor delež v Mercatorju povečal na 88,10 odstotka. S to potezo se je dolg Mercatorja znižal, okrepil pa se je njegov kapital. Z dokapitalizacijo Agrokor sicer še ni dosegel 90-odstotnega praga lastništva, ki je potreben, da bi lahko iztisnil male delničarje.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2

Ustavno sodišče začasno ne dovoli objave seznama tistih slabih dolžnikov NLB in NKBM, ki še vedno bremenijo bančni bilanci in niso bili preneseni na slabo banko

"Sklep ustavnega sodišča lahko razumemo tudi tako, da ne bomo nikoli izvedeli, kdo je povzročil bančno luknjo. Pa tudi da ustavno sodišče nekritično sledi zavajajočim stališčem Banke Slovenije. Ustavno sodišče nad sabo nima nikogar več, a je z ravnanji v zadnjem času izgubilo precej kredibilnosti," je dejal mag. Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD). Ustavno sodišče je namreč včeraj objavilo sklep, da do končne odločitve zadrži izvajanje tistih členov zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po katerih so javni tudi slabi krediti NLB in NKBM, ki jih banki decembra nista prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank.

Tudi dolžniki in odločevalci

Junija sprejeta novela zakona bankama nalaga, da morata seznam slabih terjatev po stanju na presečni datum 20. december 2013 objaviti do 19. oktobra. Banki pa sta pred dvema tednoma, ob njiju še Banka Slovenije, Mercator, družba Ocean Orchids, Vipap Videm Krško ter Andrej Lasič in Vincenc Jamnik, vložili pobudo za oceno ustavnosti izpodbijanih členov zakona. Tako za zdaj ostajajo javna le slaba posojila, ki sta jih banki decembra prenesli na slabo banko, ta pa jih je poleti že objavila. Med pobudniki za oceno ustavnosti zakona, ugotavlja Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS (Mali delničarji Slovenije), "so tudi dolžniki bank in odločevalci o kreditih".

Medij: Dnevnik Avtorji: Bolarič Marko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 09. 2014 Stran: 28

Zgodovina Letrike se prične leta 1960 s takratnim imenom Iskra Avtoelektrika, kije izdelovala avtoelektrične dele. Podjetje seje leta 2012 preimenovalo v Letriko in kupcem po svetu ponuja proizvode na področju alternatorjev in zaganjalnikov. Skupina Letrika zaposluje več kot 2600 ljudi.

Po boju za prevlado z idrijskim Kolektorjem je nemški proizvajalec avtomobilskih delov Mahle kupil deleže od prodajnega konzorcija, ki so ga sestavljali SDH, Modra zavarovalnica, NLB, DUTB, Triglav Skladi in Alpen Invest. Kasneje je odkupil še delež, ki gaje imel prevzemni rival Kolektor. Tako ima Mahle v lasti že 85-odstotni delež Letrike. S ponudbo za prevzem cilja še na preostalih 15 odstotkov, kijih imajo v lasti mali delničarji. Prevzemna cena znaša 67,1 evra za delnico Letrike, ponudba pa je veljavna do 22. oktobra. Tako se končuje še en prevzem po letošnjem prevzemu Heliosa in Mercatorja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 09. 2014 Stran: 8

Delničarji Mercatorja bodo na izredni skupščini, ki je napovedana za 21. oktober; odločali o 200-milijonski dokapitalizaciji, pri kateri bo lahko sodeloval le Agrokor, ne pa tudi preostali mali delničarji. Hrvaška družba namerava v kapital slovenskega trgovca pretvoriti za 200 milijonov evrov podrejenega posojila, prek te dokapitalizacije pa se bo lastniški delež Agrokorja zvišal s trenutnih 81 odstotkov na 88,1 odstotka.

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 09. 2014 Stran: 6

Agrokorje presegel statutarno večino v Mercatorju a se bo še moral ukvarjati z manjšinskimi delničarji. Delnice prodal tudi Zoran Jankovič

Potem ko se je v ponedeljek opoldne iztekla prevzemna ponudba Agrokorja, v kateri je delničarjem ponujal 86 evrov za delnico, je ta pridobil še 27,63-odstotni delež, tako da ima sedaj v lasti 80,75 odstotka Mercatorja. Tako ta hrvaški koncem skupaj z lastnimi delnicami Mercatorja (1,12 odstotka) obvladuje že skoraj 82 odstotkov največjega slovenskega trgovca. Kot Agrokor danes objavlja v časniku Finance.

Glede na to, da je imel Agrokor pred prevzemno ponudbo 53-odstotni lastniški delež, sklepamo, da je svoj osemodstotni delež prodala Unicredit banka Slovenija, okoli osemodstotni delež so prodali mali delničarji, saj naj bi jih po besedah njihovih zastopnikov Kristjana Verbiča iz VZMD in Rajka Stankoviča iz Društva MDS od enajst tisoč več kot šest tisoč sprejelo ponudbo. Agrokorju so šle tudi Mercatorjeve delnice v lasti KLM Naložb Zorana Jankoviča in nekdanjih menedžerjev Aleša Čerina, Jadranke Dakič in Marjana Sedeja. Jankovič je včeraj potrdil prodajo in dejal, da bo šla kupnina za poplačilo posojil. Največji posojilodajalki KLM sta Factor banka in Deželna banka Slovenije. KLM Naložbe, kjer je Jankovič 62-odstotni lastnik, direktor družbe pa je sin Damijan Jankovič, pa najverjetneje čaka stečaj. Okoli 1200 delnic je KLM sicer prodal že lani preko Ljubljanske borze po višji ceni od prevzemne, za 104 evre za delnico, za kar je iztržil 125 tisoč evrov. Okoli 15 odstotkov delnic Mercatorja so preko Splitske banke in zagrebške Hvpo Alpe Adria Banke imeli v lasti hrvaški pokojninski skladi (AZ Fond). Verjetno je svojih 21.525 delnic Mercatorja (0,57-odstotni delež) prodal tudi Josip Galič, podjetnik iz Požege, kije do delnic prišel pri prodaji manjše trgovske družbe Presoflex Mercatorju.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 09. 2014 Stran: 10

Borzni komentar

Prejšnji teden seje končalo obdobje objav polletnih rezultatov slovenskih borznih družb, ki pa v povprečju niso upravičili visokih pričakovanj delničarjev oziroma investitorjev. Dobički podjetij prve borzne kotacije so bili v prvem polletju okoli šestino večji kot lani, prihodki pa so upadli za pol odstotka. Bolj zgovoren pa je podatek, da je od deveterice družb prve borzne kotacije le štirim uspelo povečati prodajo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP se v primerjavi s prejšnjim petkom bistveno ni spremenil, saj je izgubil le 0,07 odstotka in teden končalpri 819 točkah.

Med štirimi »zvezdami« je največja rast poslovanja uspela Luki Koper, kije prihodke na medletni ravni povečala za desetino, čisti dobiček pa kar za 90 odstotkov. Več prihodkov odprodaje kot lani so imeli še Gorenje, Krka in Sava Re.