Mercator

Medij: Finance Avtorji: Jure Ugovšek in Petra Sovdat Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Mali delničarji Datum: 04. 12. 2012

Mercator je opustil projekt monetizacije nepremičnin, lastniki spet v prodajo trgovca.

Uprava Mercatorja je včeraj za nedoločen čas opustila razdolževanje z monetizacijo nepremičnin. Ni šlo, čeprav so še pred mesecem bili zelo optimistični. Bo šlo z devetim poskusom prodaje največjega trgovca? Uprava Tonija Balažiča v nasprotju s predhodno napoveduje, da bodo ponujali podporo prezadolženim lastnikom.

»Monetizacija ni padla v vodo, le počakati bo morala na stabilnejše čase. V zdajšnjih razmerah bi projekt zahteval preveč časa in imel premajhne učinke,« pravi prvi finančnik Mercatorja Drago Kavšek. Zanimanje za nepremičnine v lasti Mercatorja je, a so se makroekonomske razmere v Sloveniji v času pogajanj poslabšale, poleg tega so lastniki s podpisom nove konzorcijske pogodbe jasno sporočili, kaj je njihova prednostna naloga, pojasnjuje.

Ko bo vprašanje lastniške sestave rešeno, makroekonomske razmere pa boljše, bodo monetizacijo nadaljevali, dodaja. Po naših informacijah so vlagatelji zahtevali dodatna zavarovanja s hipotekami, to pa je bilo za Mercator neizvedljivo.

Bo Balažič zmogel to, česar ni Debeljak?

Spomnimo, zadnji krog prodaje polovičnega deleža Mercatorja je propadel tudi, ker takratna uprava Žige Debeljaka nezaželenemu kupcu Agrokorju ni dovolila skrbnega pregleda. Tudi zdaj bo skrbni pregled pripravil zunanji izvajalec, za vse morebitne ponudnike. Kako bo ravnala zdajšnja uprava?

»Mercator potrebuje za svoj obstoj in razvoj trdno lastništvo, zato podpiramo vsa prizadevanja, da dobi stabilnega lastnika,« pravi Kavšek. Zdajšnja nestabilna lastniška sestava, pravi, daje manjšo verodostojnost za kakršnekoli dolgoročne aktivnosti. »Katerikoli lastnik je boljši kot to, da nihče ne ve, kdo bo jutri lastnik. Zelo težko je v takih okoliščinah družbo prestrukturirati.«

Prodajni konzorcij znova zaživelMedij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 11. 2012

Banka Koper se je po treh tednih premislila in pridružila konzorciju za prodajo večinskega paketa delnic Mercatorja.

Konzorciju za prodajo večinskega paketa delnic Mercatorja se je po naših zanesljivih informacijah znova pridružila tudi Banka Koper, kjer so še sredi minulega meseca zatrjevali, da se tokratni organizirani prodaji ne bodo pridružili.

Zakaj so se v Banki Koper v zadnjih treh tednih premislili, nam včeraj v banki ni uspelo preveriti. Po neuradnih informacijah naj bi bil preobrat povezan zlasti z neuspešnim poskusom prodaje njihovega 2,1-odstotnega paketa delnic. V zadnjih tednih naj bi se namreč Banka Koper z za zdaj še neznanim investitorjem intenzivno dogovarjala o prodaji delnic Mercatorja, vendar se jim na koncu ni uspelo uskladiti glede cene. Za svoj paket delnic naj bi namreč Banka Koper zahtevala več kot 12 milijonov evrov oziroma okoli 160 evrov za delnico, kar je skoraj 40 odstotkov več, kot je ta vredna na borzi.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 05. 11. 2012 Stran: 12

BORZNA KRONIKA

Skrajšan borzni teden razen poslov z Mercatorjem ni prinesel posebnega razburjenja. Abanka je svojo zalogo najboljšega soseda razprodala, največji kupec je bila avstrijska Hypo Bank, hrvaški lastniki, skriti za Splitsko banko, pa so presegli 10-odstotni delež v Mercatorju.

Na ljubljanski borzi so aktualne tri prevzemne namere oziroma ponudbe, in sicer za Slovenijales, Juteks in Gea College. Pri prvih dveh so špekulanti zaslutili priložnost, saj nakup na borzi in sprejetje ponudbe za prevzem prinašata majhen, a zanesljiv zaslužek. Ker je cilj prevzemnikov iztisnitev malih delničarjev, se bo tečajnica ljubljanske borze po koncu transakcij skrajšala.

Razdolževanje ne prepriča delničarjev

Finančna holdinga NFD Holding in Sava sta prodala svoji večji naložbi iz portfelja, Sava Savatech, NFD Holding pa Ljubljanske mlekarne. Kljub vsemu to delničarjev obeh družb ni ganilo, saj je cena obeh delnic tako rekoč zabetonirana. Enako se dogaja z Istrabenzom, primorskim finančnim holdingom. Ta utegne kmalu dobiti novega, tretjinskega lastnika, saj se Petrol umika iz lastništva.

Bobinac dobil nov mandat

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 29. 10. 2012 Stran: 5

O podrobnostih vseh treh poslov pišemo v sosednjih člankih, največjo korist od tujih naložb bodo imeli kapitalsko šibke banke in prevzeti podjetji Juteks in Savatech, saj bosta dobili strateškega lastnika, borza bo izgubila izdajatelja, zmagovalci pa so dozdajšnji lastniki, ki bodo dobili kupnine ali pa se jim bo z njimi uspelo razdolžiti.

1. BANKE

Večino od 106 milijonov evrov kupnin bodo prejele banke, največ si bo odrezala kapitalsko šibka Abanka. Banke bodo denar prejele po dveh poteh: kot zastavne lastnice prodanih delnic ali pa kot nekdanje lastnice delnic. Pri prodaji Savatecha bo po poročanju Dnevnika Abanka dobila 15 milijonov evrov (Sava ji bo dolgovala še okoli 30 milijonov evrov), preostanek drage posojilodajalke Save. Ker bo Sava za nekaj časa prevzela financiranje Savatecha, se bo sprostilo dodatnih 15 milijonov bančnih posojil.

V lastniški sestavi Juteksa so Banka Celje, Probanka in Abanka, vse bodo dobile kupnino za svoje deleže, dodatno bodo prejele kupnino od deležev, ki so bili zastavljeni pri bankah, denimo družba Minado (ta je v lasti družine Dolar, po pokojnem šefu Juteksa Milivoju Dolarju), več kot šestodstotna lastnica Juteksa. Abanka je s prodajo svežnja delnic Mercatorja iztržila 7,2 milijona evrov.

2. NEKDANJI LASTNIKI

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 10. 2012

Ljubljana - Delničarji Abanke Vipe z Zavarovalnico Triglav, Gorenjsko banko in Savo na čelu bodo 19. novembra znova odločali o dokapitalizaciji banke. Tokrat bo uprava pod vodstvom Jožeta Leniča iskala soglasje delničarjev za do 90-milijonsko dokapitalizacijo, ceno dokapitalizacijske delnice pa so znižali s sedem na 4,2 evra.

Pogojevanj pri vplačilu dokapitalizacijskih delnic, ki sta jih v prvem poskusu dokapitalizacije uporabljali zlasti Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka, uprava Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča tokrat ne bo dovolila. (Foto: Tomaž Zajelšnik)

Uprava Abanke pa je določila tudi minimalni prag uspešnosti, ki bo znašal 50 milijonov evrov. V drugem poskusu dokapitalizacije bodo imeli zlasti večji lastniki sicer veliko manj možnosti za taktiziranje. V prvem krogu dokapitalizacije bodo tudi tokrat lahko sodelovali le obstoječi delničarji, vendar pa se je uprava banke odločila, da v drugem krogu izključi prednostno pravico dosedanjih lastnikov za nakup delnic. Če bi torej tudi tokrat večji lastniki taktizirali in se za sodelovanje odločali šele v drugem krogu, bi s tem prevzeli tudi tveganje, da bo njihov lastniški delež zvodenel na le nekaj odstotkov. V primeru, da bi celotno izdajo novih delnic kupil zunanji investitor, bi namreč ta postal kar 74,8-odstotni lastnik banke. S tem bi dobil tudi možnost samostojnega odločanja o vseh statutarnih spremembah, medtem ko bi imel Triglav v lasti le še dobrih šest odstotkov delnic.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič in Božena Križnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2012

Neuradno je mogoče izvedeti, da je MF naklonjeno umiku države iz gospodarstva. Vsi v koaliciji s tem niso zadovoljni.

Holdingu grozi referendum

Po petkovem sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko že ta teden o vetu nanj odločal državni svet. Sindikat delavcev dejavnosti energetike pa naj bi danes razpravljal o zbiranju podpisov za začetek referendumske pobude o tem zakonu. Finančni minister Janez Šušteršič je za nacionalno televizijo povedal, da ga referendum ne skrbi, priznava pa, da lahko to uveljavitev zakona zamakne za dva do tri mesece.

Ljubljana – Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga je pričakovati tudi bolj pospešeno prodajo državnih deležev podjetij, ki je v zadnjih kriznih letih zastala. Nekateri prodajni postopki že tečejo, napovedujejo pa se tudi nekatere prodaje najboljših domačih podjetij.

Na ministrstvu za finance pojasnil, kaj bi lahko država prodala, pred sprejetjem strategije upravljanja ne dajejo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da vladni krogi že načrtujejo prodajo Telekoma Slovenije. To naj bi po mnenju poznavalcev odsevala tudi rast cene delnice Telekoma, ki je v zadnjem mesecu pridobila slabo tretjino vrednosti in petkovo trgovanje zaključila pri 76,51 evra. Državni lastniki imajo v Telekomu, ki ga je država enkrat že prodajala, skupaj dobrih 74 odstotkov delnic. Celoten sveženj je bil po petkovi borzni ceni vreden 372 milijonov evrov, a je k temu treba prišteti še prevzemno premijo. Po nekaterih informacijah je velika verjetnost, da bi država ohranila četrtinski lastniški delež. Kot možen kupec se za zdaj omenja Deutsche Telekom.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 10. 2012 Stran: 7

Z zadnjimi obveznicami je hrvaška družba poplačala dolgove do EBRD in IFC

Ljubljana - Skupina Agrokor Ivice Todoriča se iz četrtletja v četrtletje sooča z večjimi težavami pri poslovanju. Zaradi vedno višjih stroškov za plačilo obresti je hrvaška skupina samo v prvi polovici letošnjega leta ustvarila deset milijonov evrov čiste izgube, izguba večinskega lastnika pa je bila še za polovico višja. Za primerjavo, to je približno toliko, kot je v enakem obdobju znašala izguba Skupine Mercator. Kljub visoki izgubi si bo Todorič letos izplačal za 6,1 milijona evrov dividend oziroma četrtino dobička, ki ga je lani ustvarila skupina Agrokor, razkrivajo podatki o poslovanju družbe, ki so vključeni v prospekt za izdajo obveznic, izdanih minuli teden.

Dobiček odnesle obresti in tečajne izgube

V prvem letošnjem polletju je morala Skupina Agrokor za plačilo obresti nameniti več kot 70 milijonov evrov oziroma četrtino več kot v enakem lanskem obdobju. Toda stroški, vezani na financiranje 1,55 milijarde evrov finančnega dolga, so bili še bistveno večji. Glavnino posojil ima namreč Skupina Agrokor najetih v evrih, medtem ko prihodke ustvarja zlasti v hrvaških kunah, zaradi česar je podvržena velikim valutnim tveganjem. V prvih šestih mesecih so imeli tako v hrvaški skupini za kar 30 milijonov evrov izgub iz tečajnih razlik, do konca leta pa se bo ta znesek predvidoma še dodatno povečal.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 09. 2012 Stran: 9

SBI TOP je kot osrednji indeks Ljubljanske borze včerajšnje trgovanje končal pri 591 indeksnih točkah in še šestič zapored končal borzni dan s pozitivnim predznakom. Zgolj v tem tednu je pridobil kar deset odstotkov vrednosti in je za pol odstotka tudi nad vrednostjo z začetka letošnjega leta. Po visoki rasti so tudi ta teden izstopale delnice Petrola, Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav, o katerih se že dlje časa ugiba, da bi lahko bile prav pri vrhu prodajnega seznama podjetij v pretežni državni lasti. Delnica Petrola se je tako ta teden z ravni 190 zavihtela na 220 evrov, nič manj impozantna ni bila rast vrednosti Telekomove delnice, s 65 na 80 evrov, zaostajala ni niti delnica Zavarovalnice Triglav z rastjo z 12,4 na skoraj 15 evrov.

Prav iz največje slovenske zavarovalnice so včeraj sporočili prevzemno namero za ljubljanski Slovenijales, kjer so po nakupu za dobrih sedem milijonov evrov skoraj 22-odstotnega deleža od Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe zdaj že 83,55-odstotni lastniki Slovenijalesa. Zavarovalnica Triglav tokrat preostalim skoraj 1000 delničarjem Slovenijalesa ponuja za delnico v denarju 119,43 evr a (pred letom dni 112,6 evra), s čimer celotno družbo, ki jo bo Triglav po kasnejši iztisnitvi malih delničarjev najverjetneje priključil k svoji nepremičninski družbi, vrednoti na 32,7 milijona evrov. Vrednost delnice Slovenijalesa se je letos večino časa gibala med 30 in 40 evri, od poletja dalje pa se je njena vrednost pričela vzpenjati proti 80 evrov, pred včerajšnjo objavo prevzemne namere pa je bila vredna 70 evrov.

Medij: Finance Avtorji: Monika Weiss, Janez Tomažič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 09. 2012

Hrvaškemu Agrokorju naj bi dve banki financerki, Unicredit in Raiffeisen, odtegnili pomoč pri njegovi nameri za prevzem največjega slovenskega trgovca. V Agrokorju uradno ne komentirajo informacije, da v nov poskus nakupa največjega slovenskega trgovca ne bodo šli.

Po lanskem propadlem poskusu prodaje gre konzorcij prodajalcev Mercatorja v deveti poskus prodaje, je zaokrožilo že junija. Prodajalci, to so Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria Bank, sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska, imajo skupaj 52,1 odstotka Mercatorja.

Agrokor: Nikoli ne reci nikoli

Da hrvaški Agrokor, ki je lani ponujal največ, tokrat gotovo ne bo več v igri, je zaokrožilo minuli konec tedna. Dokončno naj bi se umaknile banke financerke. Spomnimo, lani je Agrokor v nezavezujoči ponudbi za delnico ponujal 221 evrov, zdaj je na borzi delnica vredna 112,55 evra. Preostali ponudniki so lani ponudili 150 evrov za delnico (skladi CVC Capital Partners in Mideruopa Partners) oziroma Warburg Pincus med 120 in 150 evri za delnico. Po propadu prodaje so iz Hrvaške prihajale informacije, da Agrokor pripravlja ponudbo za prevzem, ki naj bi jo objavil letošnjo jesen.

Medij: Dnevnik Avtorji: Primož Cirman Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 09. 2012

Ljubljana - Še tako neznatne možnosti, da bi se paketa delnic Pivovarne Laško in Mercatorja, ki so jih banke zasegle Infondu Holdingu poleti 2009, kdaj "vrnila" v stečajno maso propadle družbe iz kroga Boška Šrota, so se včeraj dokončno razblinile v prah.

Stečajni upravitelj Infonda Holdinga Marko Zaman je namreč včeraj upnikom družbe, ki je imela nekoč več kot 32.000 delničarjev, razkril, da so na sodiščih prve stopnje "padle" domala vse tožbe, ki jih je Infond Holding zaradi zasega delnic pred tremi leti vložil zoper banke upnice. Z njimi je družba zahtevala plačilo obveznosti po kreditnih pogodbah, ponovno prodajo teh delnic, ki so jih banke po zasegu prenesle na podjetja v njihovi lasti, in izdajo začasnih odredb, s katerimi bi bankam prepovedala nadaljnjo prodajo teh delnic.