Mercator

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 17. 06. 2013 Stran: 2

Kaj vse prinaša prodaja Mercatorja, ki je prvi korak k poslovni normalnosti v Sloveniji; drugi, še večji korak k normalnosti bi bila privatizacija NLB

Čez približno devet do 12 mesecev bo šele znano, ali je Ivici Todoriču res uspel posel desetletja, kakor so podpis sporazuma o nakupu 53 odstotkov Mercatorja označili hrvaški mediji. Odločilna bo pridobitev dovoljenj vseh balkanskih varuhov konkurence. Kaj pa se bo dogajalo vmes in kakšne bodo posledice za deležnike procesa?

Za Mercator se v prvi fazi ne spreminja nič. Uprava bo morala še bolj zavihati rokave in racionalizirati poslovanje, saj so učinki pozimi sprejetih ukrepov zaradi vse slabšega poslovnega okolja že izničeni . Uprava se bo zdaj lahko bolj posvetila poslovanju, saj mu je, kot pravi predsednik uprave Toni Balažic, prodajni postopek »požrl« vsaj tretjino delovnika. Tudi za Agrokor se za zdaj nič ne spreminja. Največ časa bodo porabili za dokapitalizacijo družbe in razdelitev koncerna na trgovski in prehrambni del. Naloga obeh pa bo dogovor o reprogramu Mercatorjevih posojil. Pogledali smo posledice prodaje.

1. Zaposleni

Akgrokor je v zavezah ob nakupu trgovca obljubil, da bo spoštoval kolektivno pogodbo in da predvidene sinergije združene skupine ne temeljijo na odpuščanju Mercatorjevih zaposlenih, ki bi presegalo že napovedane ukrepe uprave družbe.

V slovenskem delu Mercatorja naj bi število zaposlenih po prvotnem načrtu uprave Tonija Balažiča zmanjšali za okoli 200, skupaj v skupini, predvsem na račun umikanja s trgov, pa okoli tisoč. A kot ugotavlja Balažic, je učinek ukrepov, ki jih je uprava pripravila lani, zaradi vse slabšega poslovnega okolja, upada porabe še pred napovedanimi novimi obremenitvami (višji stopnji DDV ter nov davek na nepremičnine) že izpuhtel. Zato pripravlja nove ukrepe, še strožje. Kakšni so, bo znano po današnji seji nadzornega sveta, po neuradnih informacijah pa bodo bolj usmerjeni na kratkoročne ukrepe, ne na dodatno odpuščanje, Id učinek prinese šele v naslednjem letu.

Medij: Žurnal Avtorji: Zalaznik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Intervju Datum: 15. 06. 2013 Stran: 19

Dušan Zorko. Prvi mož Pivovarne Laško pričakuje, da bo Mercator v devetem poskusu prodan. Raje kot pivo sicer pije radler.

Kako to, da zdaj Mercator prodajamo za 120 evrov za delnico, pred enim letom pa ga nismo prodali za 220. Kdo je odgovoren za to? O vrednosti ne morem govoriti, to so pogodbene skrivnosti. Danes je 13. junij, veva, kolikšna je cena na borzi - kolikšna je realna cena Mercatorja, bi težko ocenjeval. O odgovornosti je danes prezgodaj govoriti, bo pa prišel čas, ko se bo o tem treba odkrito pogovoriti.

Škode za pivovarno bo okrog 80 milijonov evrov.

O tem ne morem govoriti, upam, da bo čim manjša, bo pa treba tudi to pojasniti delničarjem na skupščini.

So možne tudi odškodninske tožbe?

Treba se je postaviti v čas, ko so se odločitve sprejemale. Danes sem lahko strahotno pameten za pet let nazaj, ampak od mene se pričakuje, da sem pameten za jutrišnji dan.

NLB je ob zadnjem poskusu prodaje rekla ne. Se lahko to zgodi tudi tokrat, sploh ker je bil ta teden imenovan nov nadzorni svet?

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 15. 06. 2013 Stran: 1

Prodaja najboljšega soseda Kupec bo za delnico odštel 120 evrov - Todorič prepričan, da bo to odlična poslovna zgodba

Ljubljana - Agrokor je s podpisom kupo-prodajne pogodbe s konzorcijem lastnikov 53,12-odstotnega deleža Mercatorja končal formalni prodajni postopek. Pod pogoji iz pogodbe bo kupec za delnico plačal 120 evrov; to je 240 milijonov evrov za prodajni paket oziroma ob prevzemu 452 milijonov evrov za celotni Mercator.

Potem ko so se včeraj s prodajo deležev Pivovarne Laško in Uniona, že prej pa Radenske, po črki omenjene pogodbe strinjali vsi trije nadzorni sveti in so vodstva podpisala prodajni sporazum (podobno pa je ravnalo tudi preostalih devet prodajalcev), je v poznih večernih urah v Ljubljani svoj podpis dodal še kupec, Ivica Todorič.

Transakcija bo zaključena, če se bodo v prihodnjih mesecih z njo strinjali regulatorji vseh petih trgov, na katerih nastopata Mercator in Agrokor, če bo prestrukturiranje Mercatorjevega dolga uspešno in če bodo izpolnjeni drugi pogodbeni pogoji.

To naj bi se predvidoma zgodilo še letos, po zaključku pa bo Agrokor v skladu z zakonom o prevzemih objavil obvezujočo javno ponudbo za prevzem preostalega dela Mercatorjevih delnic. Prevzemna cena, ki zanima predvsem množico malih delničarjev, ne sme biti nižja od te, ki jo bo Agrokor plačal za konzorcijski delež.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 15. 06. 2013 Stran: 2

Pri Mercatorju ne gre le za poslovno odločitev, pač pa tudi za politično

Včerajšnje vprašanje za več milijonov evrov je bilo, ali je NLB v resnici prodala svoj delež Mercatorja Agrokorju. Iz NLB so pozno popoldne odgovorili: "Pogajanja med konzorcijem in kupcem za Mercator tečejo, zato ne moremo razkrivati podrobnosti in postopkov. To tudi ne bi bilo korektno, saj je NLB le eden od članov konzorcija prodajalcev. Gre za zahteven in občutljiv proces dezinvestiranja, ki je vnaprej jasno ciljno opredeljen v okviru področja za nestrateške dejavnosti." Po naših informacijah je uprava Janka Medje odločitev o prodaji že sprejela, z njo je soglašal tudi vladni vrh, torej država, kije lastnica NLB, kar smo objavili včeraj. V pričakovanju sporočila, da bo Mercator v devetem poskusu vendarle prodan, je tečaj delnice na Ljubljanski borzi včeraj močno poskočil, povečan je bil tudi obseg trgovanja z njo. Za več kot pol milijona evrov je bilo prometa, tečaj pa je poskočil za 11,76 odstotka na 105 evrov za delnico. Matjaž Bernik, član uprave borzne hiše Ilirika, je to pojasnil s pričakovanjem vlagateljev, da bo posel sklenjen, zato se je razlika med tržnim tečajem in predvideno kupnino, ki jo ponuja Agrokor, zmanjšala. Uradni odgovori iz bank, članic konzorcija za prodajo Mercatorja, so bili skoraj enaki. Iz Hvpo Alpe-Adria Bank so odgovorili: "Skladno z bančnim kodeksom, veljavno zakonodajo in ciljem zaščite interesov naših strank, posameznih procesov in postopkov ne moremo komentirati." Enak odgovor smo dobili iz Gorenjske banke, podobnega iz UniCredit banke. V bankah je zelo verjetno, da bodo prodajo potrjevali nadzorni sveti. Tako je bilo decembra 2011, ko je nadzorni svet Nove KBM soglašal s prodajo deleža banke, a do nje ni prišlo, ker je nadzorni svet NLB sejo, na kateri naj bi o tem sklepal, prekinil.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 06. 2013 Stran: 8

Včerajšnja visoka skoraj 12-odstotna rast tečaja delnice Mercatorja je pripomogla k temu, da je tudi osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) na tedenski ravni pridobil tri odstotke vrednosti. Ob Pivovarni Laško in Pivovarni Union naj bi tudi drugi člani prodajnega konzorcija večinskega deleža v Mercatorju na čelu z državno NLB podali soglasje k prodaji. Kupec, hrvaški Agrokor, naj bi za posamično delnico odštel 120 evrov, za celotno podjetje, ker bo moral objaviti še prevzemno ponudbo, bo moral plačati blizu 450 milijonov evrov. Delnica Mercatorja je tako včeraj presegla mejo 105 evrov, prometa z njo je bilo za pol milijona evrov.

Pester teden ima za sabo še delnica druge največje slovenske banke Nove KBM. Na torkovi skupščini so delničarji izvedeli, da bo dodatna dokapitalizacija iz naslova hibridnih obveznic C0C0, ki so se pred meseci v višini 100 milijonov evrov že pretvorile v kapital po 1,01 evra za posamezno delnico, tokrat iz naslova obresti na te obveznice potekala po vsega 1,3 centa na delnico. Evropska komisija, ki smatra takšne dokapitalizacije kot državno pomoč, je namreč določila, da bi smela biti povprečna cena konverzije pri vsega 0,36 evra. Na Ljubljanski borzi je delnica Nove KBM v tem tednu z 0,77 sprva padla na 0,51 evra, včerajšnji trgovalni dan pa končala pri 62 evrskih centih. Ker je bila izglasovana tudi nova 400 milijonov evrov vredna dokapitalizacija, katero naj bi izvedla slovenska država, naj bi se delež države v Novi KBM dvignil krepko čez 90 odstotkov. Toda zaradi vseh preteklih dogodkov in morebitne jeze 97 tisoč malih delničarjev banke ni pričakovati, da bi se zgodila njihova iztisnitev iz lastništva, ki je po zakonu sicer mogoča. Kaj pa bo storil morebitni novi strateški večinski lastnik banke, ki je napovedan ob skorajšnji prodaji Nove KBM, za zdaj ni mogoče napovedati, a je velika verjetnost, da bi se za iztisnitev vendarle odločil.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 06. 2013 Stran: 9

Mercator Pogajanja prodajnega konzorcija zAgrokorjem so, kot kaze, v zaključni fazi

Ljubljana - V petek se bo sestal nadzorni svet Pivovarne Laško. Po naših informacijah bo odločal o soglasju za podpis kupo-prodajne pogodbe za prodajo 23,4-odstotnega deleža Mercatorja. Ali to pomeni, da je hrvaški Agrokor povišal svojo ponudbo za Mercator?

NS Pivovarne Laško, vodi ga Vladimir Malenkovič, je sredi maja naložil upravi pivovarne, naj v pogajanjih za prodajo Mercatorja poskuša doseči višjo kupnino od 110 evrov za delnico, kolikor je neuradno ponujal hrvaški Agrokor. Ali sklic petkove seje NS pomeni, da je hrvaški kupec v resnici pripravljen seči globlje v žep, včeraj ni bilo mogoče izvedeti pri nobenem od vpletenih v kupčijo Mercator-Agrokor, prav tako ne, ali je višja kupnina edini pogoj za nadaljevanje pogajanj.

Če bo NS pivovarne v petek soglašal s podpisom kupo-prodajne pogodbe, lahko v nadaljevanju pričakujemo sklic skupščine Pivovarne Union, saj se mora tudi ta izreči o istem vprašanju. A zgolj soglasji NS še ne pomenita, da bo prodaja tudi v resnici sklenjena. Čeprav so po besedah dobro obveščenih pogajanja tokrat že v zaključni fazi in potekajo profesionalno, vse strani se obnašajo razumno, dogovor pa menda upošteva koristi ciljne družbe in vključuje varovalke za njeno uspešno prestrukturiranje, zagotovil ni. Konzorcijska pogodba je namreč za člane nezavezujoča, in če se kateri od njih ne bi strinjal z doseženo ceno ali drugimi pogoji, hi brez kazni lahko odstopil od prodaje, skupni delež bi se zmanjšal pod 50 odstotkov in posel bi (lahko) padel v vodo. Po drugi strani tako soliranje ni zelo verjetno, saj so okoliščine, v katerih se je znašla večina lastnikov in upnikov, predvsem pa Mercator sam, preveč kritične, da bi si kdo to privoščil.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 05. 2013 Stran: 8

Zavarovalnica Triglav

Nadzorniki naj bi včeraj od predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca zahtevali pojasnila glede strmega padca premij, medtem ko za zdaj ni znano ali so zahtevali tudi odgovore glede sestanka v zagrebški restavraciji larunski dvori.

Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav pod vodstvom Mihaela Permana je po neuradnih informacijah na včerajšnji seji od uprave z Matjažem Rakovcem na čelu zahteval številna pojasnila glede padca poslovanja v prvem letošnjem četrtletju, ki ga je Triglav zaključil s kar enajstodstotnim padcem bruto premij. Ali so nadzorniki od Rakovca zahtevali tudi pojasnila glede skrivnostnega sestanka, ki se je sredi prejšnjega meseca odvil v zagrebški restavraciji Jarunski dvori, ni znano, saj se je seja zavlekla pozno v večerne ure.

Kot smo včeraj razkrili v Dnevniku, naj bi se sestanka v Zagrebu poleg Rakovca in nekaterih članov vodstva Triglava udeležili uprava Croatie Osiguranje in lobisti ameriške družbe Patton Boggs. Slednji naj bi po neuradnih informacijah zastopali interese poljske zavarovalnice PZU, ki si prizadeva za nakup največje slovenske in hrvaške zavarovalnice, ključna tema sestanka pa naj bi bila ravno privatizacija Triglava. Na Rakovčeva pojasnila glede omenjenega sestanka še vedno čakamo. V Slovenski odškodninski družbi (Sod), ki upravlja državni dvotretjinski delež največje slovenske zavarovalnice, pa so nam včeraj povedali, da upravi Triglava niso podelili mandata za kakršno koli dogovarjanje s potencialnimi strateškimi partnerji. Sestanka ob obrežju Jarunskega jezera na Sodu niso želeli komentirati, prav tako ne na ministrstvu za finance, ki je pristojno za Triglav.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2013 Stran: 8

Četudi je rast osrednjega indeksa Ljubljanske borze (SBI TOP) v tem tednu nekoliko popustila in je indeks z ravni 650 zdrsnil na 625 indeksnih točk, je tečaj nekaterih delnic po četrtkovi objavi vlade o nameravani prodaji 15 podjetij, kjer ima država (nejposredno lastniške deleže, včeraj precej porasel. Država naj bi se namreč v popolnosti lastniško umaknila tudi iz sedmih borznih podjetij - Aerodroma Ljubljana, Cinkarne Celje, Heliosa, Nove KBM, Telekoma Slovenije, Uniorja in Žita. Delnici ljubljanskega Aerodroma in Cinkarne sta včeraj pridobili celo več kot deset odstotkov, domžalskega Heliosa dobrih osem odstotkov. A prava zvezda je bila delnica Telekoma Slovenije. Njen tečaj je včeraj z ravni 97 evrov odskočil na 104 evre ali za več kot sedem odstotkov, ob tem pa so borzniki s to delnico opravili za 1,2 milijona evrov prometa ali krepko več kot z vsemi drugimi vrednostnimi papirji skupaj. Ugiba se, da bi lahko prevzemna cena za delnico Telekoma Slovenije segla vse do 160 evrov, kar kupcem te delnice pušča precej prostora za nadaljnjo rast tečaja.