Mercator

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 03. 10. 2013 Stran: 3

Kronika / Ozadje prodaje

Nadaljevanje

Toda Lovše je v kontekstu bodočega Agrokorjevega lastništva Dibeliusu spet omenil Bratuškovo. »Predsednica vlade je zaprosila za telefonski pogovor s predsednikom Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD, manjše solastnice Agrokorja, op. p.). (...) Ta ji je potrdil, da bo banka zagotovo sodelovala pri povečanju kapitala. To jo je zadovoljilo,« je razložil Lovše. Na kabinet predsednice vlade smo včeraj naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, ali se je Bratuškova z vodilnimi v EBRD pogovarjala o njihovi lastniški udeležbi v Agrokorju, in če se je, zakaj bi to sploh počela. Odgovor so nam obljubili za danes.

Posli s Triglavom: Lovše ponujal Čendaka

Drugi večji posel, o katerem sta govorila Lovše in Dibelius, je Zavarovalnica Triglav. Tej Goldman Sachs od aprila svetuje pri naskoku na največjo hrvaško zavarovalnico Croatia Osiguranje, ki je v lasti tamkajšnje države. Čeprav Lovše v povezavi s Triglavom po javno dostopnih podatkih nima nobene formalne vloge, je Dibeliusu očitno pomagal pri odpiranju vrat v Sloveniji in na Hrvaškem. Že maja smo poročali, da je Dibelius prav zaradi Triglava obiskal tudi Bratuškovo, a ta teh informacij ni želela ne potrditi ne zanikati.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 03. 10. 2013 Stran: 1

Kronika / Ozadje prodaje

Razkrivamo vsebino pogovora med Tomažem Lovšetom in Alexandrom Dibeliusom, šefom investicijske banke Goldman Sachs za srednjo in vzhodno Evropo. Ta bi lahko dokazoval, daje od prodaje Mercatorja odvisna tudi zelena luč Zavarovalnici Triglav za vstop na Hrvaško.

Vse več indicev kaže na to, da je prodaja Mercatorja Agrokorju le del vezane trgovine z več sto milijonov evrov vrednimi posli v trikotniku med Slovenijo, Hrvaško in mednarodnimi investicijskimi bankami.

Iz prisluhov nekdanjemu lastniku Diners Cluba Slovenija Tomažu F. Lovšetu je mogoče razbrati, daje sočasno z Agrokorjevim vstopanjem v Mercator med vpletenimi igralci na mizi še več drugih dogovorov o poslih v regiji. Te je Lovše omenil v pogovoru, ki ga je imel z Alexandrom Dibeliusom, dolgoletnim šefom ameriške investicijske banke Goldman Sachs za Nemčijo, Avstrijo, srednjo in vzhodno Evropo. Dibelius velja za eno najvplivnejših oseb v mednarodnih finančnih krogih v Evropi in svetu. Poleg tega, da je več let svetoval nemški kanclerki Angeli Merkel, od začetka avgusta na ravni vse skupine Goldman Sachs vodi sektor za financiranje podjetij iz različnih sektorjev gospodarstva.

»Dobil sem lepo provizijo, čakam še super nagrado«

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 12. 08. 2013 Stran: 10

Intervju Zadnje čase veliko posluje v Čilu, kjer skoraj vsak dan opaža razvoj države. Povsem drugače kot pri nas, ko samo čakamo, kdaj bo propadlo naslednje podjetje. Obložil je celo oblo in v telefonskem imeniku ima številke najvplivnejših ljudi na svetu. Meni, da smo Slovenci eden najbolj lucidnih narodov, vendar nas k tlom tiščita nevoščljivost in opravljivost.

Za začetek: kaj se je pravzaprav zgodilo z odstavitvijo nadškofov?

Berem in poslušam »velike« strokovnjake, ki vse vedo o mariborski zgodbi. Samo čudim se jim. Poznam veliko ozadij, poznam kanonično pravo, in moram reči, da me žalosti, da so takšna mnenja objavljena. Zaradi tega Slovenci izpademo kot popolni nepoznavalci. Kdor ve, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo nadškofoma Stresu in Turnšku, tudi ve, da je to veliko huje kot vsaka kazen na Dobu. Tega ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Samo še dosmrtna ječa je hujša.

Kaj je tako hudega?

V katoliški cerkvi je to kazen, ki ni primerljiva ne s Kordeževo ne s tisto Tovšakove. To ni Dob, tam je luksuz. Razmišljanje laikov, daje samostansko življenje izlet, je povsem napačno. To je zapor, samo reče se mu samostan. Tam nimaš niti telefona, ničesar, sam s sabo si v svoji celici. Me zanima, kateri od teh velikih strokovnjakov, ki zdaj komentirajo vse počez, bi tam zdržal teden ali dva.

Kako vidite padec podjetij iz kroga mariborske nadškofije?

Medij: In Store Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 08. 2013 Stran: 6

Delničarji največjega lastnika Mercatorja (Pivovarna Union so na julijski skupščini soglašali s prodajo 12,33 % deleža v družbi "najboljšega soseda" hrvaškemu Agrokorju in sicer po ceni 120 evrov za delnico, kar znese okoli 50 milijonov evrov.

Soglasje so tako dale vse družbe iz konzorcija, med družbami iz skupine Laško pa je to nalogo kot zadnja opravila omenjena pivovarna. NLB naj bi svoj delež neuradno že celo prodala, medtem ko naj bi soglasje neuradno podali tudi drugi člani konzorcija.

Hrvaški koncem, ki bo tako na papirju že prevzel "najboljšega soseda", je medtem sredi julija priglasil koncentracijo z Mercatorjem pri slovenski agenciji za varstvo konkurence, pri hrvaški pa že v začetku meseca julija. Odobritev koncentracije je ključna za to, da bo Agrokor dobil sredstva za nakup Mercatorja v višini 240 milijonov evrov s strani partnerjev pri poslu, Evropske banke za obnovo in razvoj ter skladov Blackstone in One Equity Partners. Zaključek tega posla je sicer po nekaterih navedbah pričakovati šele spomladi prihodnje leto.

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Stanič Gojko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 17. 07. 2013 Stran: 16

Za več kot polovico Mercatorja, d. d., bo g. Todorič plačal samo 240 milijonov evrov, za odkup preostalih delnic pa največ 451 milijonov evrov. Za ta sovražni prevzem se bo Agrokor, d. d., dodatno zadolžil pri EBRD in drugih. Morda se bodo celo dokapitalizirali.

Prezadolženi Agrokor, d. d., bo moral nekje vzeti denar za vračilo kreditov. Iz dobička Mercatorja bo to težko, saj za zdaj posluje z izgubo. Agrokor, d. d., dosega simbolični minimalni dobiček. Todorič bo zato moral odpustiti veliko sodelavcev strokovnih služb Mercatorja. Povečal pa bo obremenitve svojih strokovnjakov. Verjetno bo ukinjal nedonosne poslovalnice Mercatorja. Ker je v Mercatorju glede na promet v primerjavi s konkurenco nadpovprečno število zaposlenih, bo moral zmanjšati zaposlenost in povečati obremenitve oziroma izkoriščanje preostalih mezdnih delavcev. Gospod Todorič bo moral podaljšati plačilne roke tudi slovenskim dobaviteljem s sedanjih 90 na 197 dni, da bodo tudi slovenski dobavitelji obravnavani enako kot sedanji dobavitelji Agrokorja na Hrvaškem. Prodal bo verjetno več Mercatorjevih nepremičnin.

Pogodbe, ki jo je Todorič podpisal z upravo Mercatorja, d. d., kljub dobri volji ne bo mogel spoštovati.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 07. 2013 Stran: 8

Zavarovalnica Triglav

Matej Runjak, ki je v nadzorni svet Zavarovalnice Triglav prišel s podporo Državljanske liste, je včeraj prevzel vodenje nadzornega sveta največje slovenske zavarovalnice, njegov namestnik pa je postal Gregor Kastelic, kar naj bi že povzročilo trenja v koaliciji.

Konstitutivna seja nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav se je iztekla popolnoma po željah Državljanske liste. Njen kandidat Matej Runjak, sicer član uprave Soda, je namreč postal nov predsednik nadzornega sveta, Gregor Kastelic iz ING Bank, ki prav tako sodi v kvoto DL, pa njegov namestnik.

Razplet včerajšnje seje je včeraj po neuradnih informacijah razburil tudi vrh koalicije. Iz največje vladne stranke naj bi tako že prišla tudi opozorila o možnih koalicijskih zapletih. Pozitivna Slovenija se je po naših informacijah prizadevala, da bi vodenje nadzornega sveta prevzel nekdanji direktor Adriatica Matija Blažič, ki pa se mu nato ni uspelo uvrstiti niti v katero od komisij nadzornega sveta. Runjak sicer po naših informacijah ni dobil enotne podpore pri svojem pohodu na mesto predsednika nadzornega sveta, saj naj bi poleg Blažiča njegovemu imenovanju nasprotoval tudi predsednik društva MDS Rajko Stankovič. Na drugi strani je Kastelicu uspelo prevzeti tudi vodenje strateške komisije, Runjak pa se je zavihtel na vrh komisije za imenovanje in prejemke, ki bo imela pomembno vlogo pri imenovanju novega predsednika uprave Triglava.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 06. 2013 Stran: 8

V tem tednu je bila v ospredju trgovanja na Ljubljanski borzi delnica Mercatorja. Investitorji še vedno ugibajo, ali sploh bo prodaja najboljšega soseda hrvaškemu Agrokorju. Bo morebitni kupec sploh zbral kupnino, bo pridobil vsa dovoljenja regulatorjev na trgih, kjer sta prisotna oba trgovca, ali lahko morebitno prodajo še "zminirajo" zagovorniki t. i. nacionalnega interesa. V takšnih okoliščinah se delnica Mercatorja na borzi giba v razponu vrednosti med 96 in 103 evri, kar pa je bistveno manj od 120 evrov, kolikor naj bi v kasnejši prevzemni ceni vsem delničarjem ponudil Agrokor. Tako je pričakovati, da bo delnica Mercatorja, vsaj za špekulante, v naslednjih mesecih do morebitne končne prodaje še zelo zanimiva potencialna naložba.

V zaključni fazi prodajnega postopka je tudi domžalski Helios, kjer naj bi se zanj potegovala ameriški premazni gigant PPG in avstrijski Ring International. Vmes so obstoječi lastniki, zlasti banke upnice Zvona Ena Holding v stečaju, izkoristili možnost za dvig dividende z napovedanih osmih na 15 evrov bruto na delnico. Vrednost delnice Heliosa je 530 evrov, tudi ta špekulantom ponuja še okrog 15-odstoten potencialni zaslužek. Seveda ob dobršni meri tveganja, da prevzem Heliosa na koncu dejansko bo. Vse manj možnosti pa je za zaslužek z delnico Nove KBM, kjer naj bi zdaj država povečala število delnic celo po 1,3 evrskega centa. Društvo malih delničarjev Nove KBM (vseh je še vedno več kot 97 tisoč) na čelu s Stojanom Auerjem predlaga predstavnikom slovenske države, da bi se tudi njim omogočilo vplačilo dodatnih delnic Nove KBM po 1,3 centa, a so možnosti za kaj takšnega majhne. Delnica Nove KBM tako stagnira pri 0,5 evra. Ljubljanski borzni špekulantje imajo kar nekaj možnosti za zaslužek, pa tudi za izgubo Na drugi strani pa se bistveno boljše držijo delnice Aerodroma Ljubljane (16 evrov), pa tudi Telekoma Slovenije, kjer se vrednost občasno približuje meji 110 evrov. Tudi pri Telekomu so napovedi o prodaji družbe, kakor da bo po nasprotnem predlogu izplačana precej višja dividenda - skupaj z vmesno dividendo kar dvanajst evrov bruto na delnico. To pa je tisto, kar investitorje žene k nakupu Telekomovih delnic.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 06. 2013 Stran: 8

Skupščina Kandidatov za nadzornike več, kot je »prostih« mest v NS

Ljubljana - Na današnji skupščini Pivovarne Laško (PL), ki bedi nad četrtino Mercatorja ter časnikoma Delo in Večer, bodo delničarji najverjetneje premešali karte v sestavi nadzornega sveta. Med nadzorniki zagotovo ne bo Boruta Jamnika, saj je kandidaturo v zadnjem trenutku umaknil.

Imenovanje novih nadzornikov je glavna točka današnje skupščine PL, saj bo štirim predstavnikom kapitala konec avgusta potekel mandat. To so šef Modre zavarovalnice Borut Jamnik, finančnik Gorenja Peter Groznik, član uprave Premogovnika Velenje Vladimir Malenkovič in pravnik Borut Bratina. Vsi štirje se znova potegujejo za nov mandat, a je Jamnik, ki ga je v NS imenovala Kad, svojo kandidaturo že umaknil.

Zakaj se je Jamnik odločil za umik, v Kadu včeraj niso pojasnili, a to ne spremeni dejstva, da je predlaganih kandidatov za nadzornike več (šest), kot bo v NS na voljo »prostih« mest za predstavnike kapitala (štiri). Uprava in NS pivovarne delničarjem namreč predlagata v presojo še tri kandidate. To so nekdanji šef Adria Airways Klemen Boštjančič, predstavnik malih delničarjev Simon Čadež in revizorka Alenka Podbevšek, ki jo je vlada nedavno imenovala v NS Peka.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 06. 2013 Stran: 7

Sestanek Jankovič-Todorič

Ivica Todorič je imel tako marca letos še vedno veliko razlogov verjeti, da Zoran Jankovič v Sloveniji vleče veliko niti in odpira mnoga vrata. Naključno ali ne, se je prav v času njegovega srečanja z Jankovičem začela odločilna faza novega, skupaj že devetega postopka za prodajo Mercatorja. Konec februarja se je tako Agrokor odzval na vabilo, ki ga je na 70 naslovov potencialnih vlagateljev v imenu konzorcija prodajalcev poslala investicijska banka ING. V začetku marca je Agrokor objavil ponudbo za prevzem Konzuma, z iztisni tvij o malih delničarjev pa si je odprl manevrski prostor za oddelitev hrvaške trgovske družbe na posebno podjetje, ki bi jo dokapitalizirali zunanji vlagatelji. S tem bi Todorič dobil tudi del denarja za nakup Mercatorja. Agrokor je nato zavezujočo ponudbo oddal v začetku maja.

Če je torej Todorič želel pri Jankoviču potipati njegov »utrip« glede Agrokorjevega nakupa Mercatorja in slišati še mnenje nekdanjega dolgoletnega predsednika uprave te družbe, je Jankovičev motiv za sestanek bolj ali manj jasen. Kot je znano, je aktualni ljubljanski župan večinski lastnik družbe KLM Naložbe, ki ima v lasti 1,61 odstotka delnic Mercatorja. Prodaja tega deleža je ključna za finančno sanacijo KLM Naložb in drugih podjetij iz kroga družine Jankovič. Po ceni, ki jo je za delnico ponudil Agrokor (120 evrov), bi KLM Naložbam prodaja prinesla okoli sedem milijonov evrov, kar je še vedno približno štiri milijone evrov manj od vrednosti posojila, ki ga je družba pri Factor banki najela za nakup delnic. Že obresti na omenjeno posojilo so KLM Naložbe stale še vsaj dvakrat več od vsote prejemkov iz dividend.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 06. 2013 Stran: 7

Skupščina Mercatorja

Delničarji Mercatorja, ki so v lastniški strukturi trgovca pristali predvsem zaradi kreditiranja prevzemnih ambicij Boška Šrota, so na včerajšnji skupščini odrekli razrešnico nekdanjemu predsedniku uprave Mercatorja Žigi Debeljaku. Ta se je pred leti skupaj s takratnim predsednikom nadzornega sveta Robertom Šego uprl Šrotu in njegovemu namenu izčrpavanja družbe. Šega je razrešnico včeraj tako kot vsi drugi nadzorniki sicer prejel, a je med vsemi sedemnajstimi nadzorniki, kolikor jih je v letu 2012 sedelo v nadzornem svetu Mercatorja, dobil najmanjšo podporo.

Lastništvo Mercatorja obvladujejo družbe iz skupine Laško - Pivovarna Laško, Pivovarna Union ter Radenska in banke upnice - NLB, Societe Generale, Unicredit banka, NKBM, Hypo, Gorenjska banka in Banka Koper. Na včerajšnji skupščini so poleg Debeljaka razrešnico lastniki odrekli še dvema članoma njegove uprave, in sicer Meliti Kolbezen in Petru Zavrlu. Razrešnico pa so podelili članicam Debeljakove uprave, ki so v Mercatorju ali njegovih družbah ostale tudi po njegovem odhodu: Veri Aljančič Falež, Mateji Jesenek in Stanki Pejanovič. Ob tem velja omeniti, da naj bi bile vse odločitve Mercatorjeve uprave pod vodstvom Debeljaka vedno sprejete soglasno. Vsi člani aktualne uprave, ki jo vodi Toni Balažič, so razrešnico prejeli.