Infond Holding

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 02. 2011 Stran: 11

Dr. Damjan Žugelj kot prvi varuh trga vrednostnih papirjev o tem, kdo vse je zatajil pri nadzoru (menedžerskih) prevzemnikov, še posebno pa bank 

Dr. Damjan Žugelj je kot direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v zadnjem obdobju vzbudil več zanimanja, ko je decembra pred parlamentarno komisijo dejal, da tako njegova agencija kot bančni regulator, Banka Slovenije (BS), v preteklosti pri nadzoru (menedžerskih) prevzemov nista bila zadosti aktivna. Po teh ocenah se je nanje, očitno osebno prizadet, odzval guverner BS dr. Marko Kranjec. O tem pa o zadnjih postopkih ATVP, ki je v lepem številu borznih podjetij državne lastnike pozvala bodisi k podaji prevzemne ponudbe bodisi k znižanju lastništva pod prevzemni prag, je za Večer spregovoril Žugelj.

---

Za ogled intervjuja kliknite tukaj.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 04. 02. 2011 Stran: 5

V SODELOVANJ Z NARAVO Ajdovskega izdelovalca sokov bo treba temeljito prevetriti

---

»Pivovarna Laško ne obvlada proizvodnje in prodaje sokov, zato bo predvidoma do sredine februarja objavila razpis za prodajo ajdovskega Fructala,« pravijo neuradni viri v Laškem. Pivovarna uradno pravi, da bo več informacij na voljo, ko bo postopek stekel. Pivovarna Laško je prek Pivovarne Union lastnica dobrih 91 odstotkov Fructala, zato bosta - če se bodo v Laškem odločili sprejeti strateško partnerstvo za več kot 25 odstotkov družbe - sledili ponudba za prevzem in nova možnost izstopa iz družbe za male delničarje.

Koliko je Fructal vreden Uradnih podatkov o poslovanju Fructala za leto 2010 še ni, neuradno pa viri pravijo, da so ustvarili od 55 do 60 milijonov evrovprihodkov, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa je znašal dobrih šest milijonov evrov. Za živilska podjetja so prevzemniki pripravljeni plačati največ desetkratnik denarnega toka. Če odštejmo 12 milijonov evrov dolga, je podjetje vredno največ 48 milijonov evrov, pravijo viri in dodajajo, da je podjetje naredilo vse odpise, ki so bili potrebni zaradi sodelovanja pri posojanju denarja Infondu Holdingu in Centru. »Mislim, da bi lahko nekaj denarja dobili celo nazaj,« še pravijo.

Kdo so morebitni partnerji?

Zanimanja za ajdovskega proizvajalca sokov je precej. Po naših informacijah se zanj zanimaprecej tujih družb: avstrijski Rauch, italijanski Sanbenedetto, nemški Eckes-Granini bi vstopili kot proizvodni specialisti, če bi Laščani iskali partnerja za več kot 50-odstotni delež. Manjšinski delež bibil primeren za zasebne vlagatelje oziroma »private equity«. Vlagatelj takega tipa bi sicer plačal manj od strateškega vlagatelja, bi pa sodeloval pri prestrukturiranju in zvišanju vrednosti podjetja in poznejši prodaji celotne družbe. Kaj partner dobi z vstopom S proizvodnjo sokov Fructal ustvari približno 80 odstotkov prihodkov, preostanek pas sadnimi rezinami in alkoholnimi pijačami. Družba ima v Sloveniji, BiH, Makedoniji in na Kosovu še vedno položaj med tremi vodilnimi blagovnimi znamkami v segmentu sokov, blagovno znamko pa je treba temeljito zloščiti.

Fructal ima poleg matične tovarne še tovarno v Makedoniji. Težave družbe so carine m druge dajatve, ki jih mora plačevati na trgih v jugovzhodni Evropi, in pa distribucija izdelkov. Izdelki te družbe na policah Konzuma in Delte niso bili zaželeni.

Kakšna domača naloga čaka Fructal Glavna dejavnost Fructala je proizvodnja sokov. Poleg tega pa proizvajajo še:

Medij: Delo Avtorji: Piano Brane Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 02. 2011 Stran: 10

Celje - Vseslovensko združenje malih delničarjev (združenje) vztraja pri dokazovanju ničnosti skupščine Pivovarne Laško, ki je bila 31. avgusta 2009, in pri tem, da veljajo sklepi »stopniščne skupščine« 29. maja 2009. Združenje je pred tednom dni na vrhovno sodišče vložilo predlog za revizijo sodbe, s katero je višje sodišče v Celju novembra lani za nično spoznalo prav »stopniščno skupščino«. Toda predsednik združenja Kristjan Verbič in pravni zastopnik Klemen Veršič včeraj na glavni obravnavi v drugem gospodarskem sporu, v katerem združenje dokazuje nezakonitost skupščine iz avgusta 2009, nista umaknila tožbenih zahtevkov.

Sodnik gospodarskega oddelka celjskega okrožnega sodišča Dušan Erjavec je zato le ugotovil, da je sodba o ničnosti »stopniščne skupščine« že pravnomočna, končal je dokazovanje in dodal, da je »zadeva zrela za razsodbo«. Sodbo bo izdal v mesecu dni. Pred tem je odvetnik Veršič pojasnil, da združenje vendarle računa na uspešnost vrhovnemu sodišču predlaganega izrednega pravnega sredstva in da ni še nič dokončno odločenega. Zagovornici Pivovarne Laško Mateji Fridl ni preostalo drugega, kot da je spomnila, da je »stopniščna skupščina« že spoznana za nično in da so tudi nadzorniki Pivovarne Laško od lanskega oktobra že vpisani v sodni register.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9

Vatikanski finančniki iščejo izhod iz težav

Stanković: Po nam znanih podatkih so vsi deleži in finančne naložbe zastavljeni pri bankah - Mase za poplačilo upnikov v primeru stečaja menda le za 60 odstotkov - Bo NFD Holding iskal nova zavarovanja?

Maribor, Ljubljana - Potem ko sta konec prejšnjega tedna plačilno nesposobnost najprej razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, nato pa še podjetje Gospodarstvo Rast, se v zakulisju nadaljujejo pogajanja med tujimi svetovalci mariborske nadškofije in bankami upnicami. Dokler se pogovori ne končajo - časa je menda tri ali štiri tedne -, vpleteni ne želijo napovedovati usode omenjenih podjetij. Vse več pa je govoric, da bi lahko prezadolžena podjetja, povezana z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, končala v stečaju. S tem bi bile na voljo za prodajo številne naložbe obeh holdingov.

---

Čeprav so omenjena podjetja plačilno nesposobnost na portalu Ljubljanske borze razglasila že v petek, na Okrožnem sodišču v Mariboru še niso prejeli nobenega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, niti od holdingov Zvon Ena in Zvon Dva niti od Gospodarstva Rast. »Dokler tega ne storijo ali dokler tega ne stori kateri od upnikov, nadaljnjih postopkov pred sodiščem ni mogoče napovedovati in sodišče pri ravnanju insolventnega dolžnika nima nobene vloge,« sporočajo s sodišča.

V Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, manjšinska deleža pa imata še škofiji Novo mesto in Murska Sobota, in ga od odstopa dolgoletnega glavnega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca vodi Dušan Zazijal, nastalega položaja uradno ne želijo komentirati. Sporočajo le, da pogajanja med tujimi svetovalci, banko TMF in skupino Rothschild ter bankami upnicami (največja je NLB, op. p.) še naprej potekajo, pri tem pa bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Predlog njihovega finančnega prestrukturiranja bo po pričakovanju uprave Gospodarstva Rast pripravljen v naslednjih treh ali štirih tednih.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 01. 2011 Stran: 9

V sredo so v Pivovarni Laško tik pred iztekom polletnega roka le vložili prvo odškodninsko tožbo zoper Boška Šrota in podjetje Atka-Prima. Anton Turnšek, dolgoletni Šrotov predhodnik in kasneje njegov prvi nadzornik, za zdaj ostaja brez tožbe

---

Iz Pivovarne Laško so včeraj poslali skopo sporočilo, da so v sredo na podlagi z veliko večino oddanih glasov potrjenega sklepa lanskoletne skupščine delničarjev, ki je bila 16. julija, zgolj nekaj dni pred iztekom polletnega roka na celjskem okrožnem sodišču le vložili odškodninsko tožbo zoper Boška Šrota in družbo Atka-Prima, ki je zdaj v stoodstotni lasti njegove žene Anice Šrot Aužner. Z odškodninsko tožbo od njiju zahtevajo plačilo odškodnine v višini 13,34 milijona evrov iz naslova oškodovanja Pivovarne Laško zaradi poslov v letih 2008 in 2009. Obstaja možnost, da bodo v prihodnosti vložili dodatne odškodninske tožbe, saj celoten obseg škode, ki jo je utrpela laška pivovarna, tudi zaradi nedokončanih sodnih postopkov, v tem trenutku še ni znan, so navedli v Pivovarni Laško ter dodali, da bodo odškodninske tožbe vložile tudi njihove odvisne družbe.

Kakšen bo izplen?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 01. 2011 Stran: 9

Sporno lastninjenje pivovarne vendarle na sodišče

Pivovarna svojega nekdanjega direktorja in njegovo družbo Atka - Prima toži za dobrih 13,3 milijona evrov - Tožbe bodo vložile tudi hčerinske družbe pivovarne

Ljubljana - Po dolgotrajnem ugibanju, ali bo Pivovarna Laško ukrepala proti Bošku Srotu, se je to včeraj vendarle zgodilo. Rezultat je odškodninska tožba, s katero pivovarna svojega nekdanjega direktorja in njegovo družbo Atka-Prima toži za dobrih 13,3 milijona evrov. Odškodninske tožbe zaradi odškodovanja bodo vložile tudi odvisne družbe Pivovarne Laško, so včeraj Laščani sporočili na spletnih straneh Ljubljanske borze.

---

Z vložitvijo odškodninske tožbe proti Bošku Šrotu je Pivovarna Laško uresničila zavezo, ki jo je dala svojim delničarjem na skupščini junija lani; takrat so ti odločili, da mora Laško najpozneje čez šest mesecev vložiti ustrezne odškodninske tožbe proti nekdanjim odgovornim - torej tudi Bošku Šrotu.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Danes Datum: 14. 01. 2011 Stran: 2

Na prvi pogled je informacija o tem, da je Pivovarna Laško zdaj le vložila dobrih 13 milijonov evrov težko odškodninsko tožbo zoper svojega nekdanjega predsednika uprave Boška Šrota in podjetje Atka-Prima, ki je v lasti njegove žene Anice, vzpodbudna. Toda društvo malih delničarjev (MDS), ki mu predseduje Rajko Stankovič, je bilo tisto, ki je vztrajalo, da so lani julija delničarji na skupščini sploh glasovali o odškodninskih tožbah, pa tudi pred skorajšnjim iztekom polletnega roka je bil MDS tisti, ki je na Laščane znova pritisnil prek medijev. Ob tem pa so zahtevali (za zdaj neuspešno) vsaj še odškodninsko tožbo za Antona Turnška, dolgoletnega Šrotovega predhodnika in kasnejšega njegovega prvega nadzornika, ki bi o vseh domnevnih oškodovanjih moral vedeti.

---

Istočasno se v društvu MDS sprašujejo, zakaj niso vse družbe skupine Pivovarne Laško skupaj vložile odškodninske tožbe proti odgovornim za finančno izčrpavanje teh podjetij v času menedžerskega prevzema. Kajti v času posojanja denarja Šrotovim družbam Infond Holding in Center Naložbe so se sklicevale na koncernsko obliko vodenja, zdaj pa te ne želijo izrabiti. Pa tudi to, ali bodo v laški pivovarni izkoristili možnosti, da se obtoženim začasno prepove razpolaganje z lastnim premoženjem. Upajo tudi, da bodo solidarno odgovorni drugi člani družine Boška Šrota, kamor naj bi omenjeni že prenesel svoje premoženje. Kajti upravičeni so pomisleki, ali bo v primeru za Pivovarno Laško pozitivne odločitve celjskega okrožnega sodišča od nekdanjega direktorja Pivovarne Laško sploh kaj izterjati.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 12. 2010 Stran: 9

Ponovljena redna skupščina delničarjev Perutnine Ptuj z veliko neodgovorjenih vprašanj. Letošnje poslovanje Perutnine še z dobičkom?

Z zgolj 61-odstotno podporo delničarjev je bil včeraj popoldne ponovno (avgustovsko skupščino so ponovili zaradi neobjave sklica na spletnih straneh družbe) izglasovan predlog, da se 3,7 milijona evrov bilančnega dobička ne razdeli med delničarje. Četudi so za izplačilo simbolične dividende 0,067 evra na delnico (skupno 384 tisoč evrov), za predlog društva MDS, glasovali predstavnika Kapitalske družbe in Perutninarske zadruge Ptuj ter drugi mali delničarji, a so zmanjkali glasovi Probanke in njenih menedžerjev družbe Zlata moneta II, ki sta skoraj 15-odstotni lastnici Perutnine. Pri tem je zanimivo, da se je v tretjem četrtletju zaradi številnih oslabitev in rezervacij močno poslabšalo tudi poslovanje Probanke, ki od svoje naložbe v Perutnino niti nima kaj prida.

---

Kako do milijonov pri Infondih?

Dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, je na skupščini priznal, da je bilo lansko poslovno leto za Perutnino težko, sklenila ga je s slabih 1,3 milijona evrov čistega dobička, na naše prigovarjanje po skupščini, naj pojasni, kako poslujejo letos, pa je dejal, da z dobičkom, hkrati pa je priznal, da imajo največ težav s prodajo na srbskem trgu, zato tudi še niso želeli kupiti srbskega podjetja Agroživ. Uprava Perutnine naj bi bila dobila od nadzornega sveta soglasje za posojilo približno 11 milijonov evrov Infond Holdingu in Centru Naložbe (nekdanji Infond Holding 1), ki sta zdaj že v stečaju, a je pravna zastopnica društva malih delničarjev MDS Mojca Cvetko opozorila, da sta bili posojili zavarovani zgolj s patronatno izjavo, ki ne daje nobenih pravno zavezujočih učinkov. Pravni strokovnjaki so tudi mnenja, da bo morala Perutnina najbrž iti v pravni spor z Merkurjem, da si bo z njim izmenjala vzajemne deleže, saj je trenutno Perutnina 5-odstotna lastnica malo vrednega Merkurja. Strokovna javnost ugiba, da bi lahko bile iz tega naslova dodatne slabitve Perutnine v vrednosti do 30 milijonov evrov, kar bi lahko dodatno ogrozilo Perutnino, ki ima vsega dobrih 100 milijonov evrov kapitala. Delničarji so upravo Perutnine tudi opozarjali, naj razkrije vse karte, da se tudi Perutnina ne bo znašla v takšnih finančnih težavah, kot sta se že Sava, petinska lastnica Merkurja, ter še bolj sam Merkur, ki je trenutno v prisilni poravnavi.

Odvetnik pred Perutnino s predrto gumo

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 12. 2010 Stran: 9

Višje sodišče v Celju je kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) in družbe Electa zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju, ki je ugotovilo ničnost sklepov t. i. stopniščne skupščine Pivovarne Laško. To pomeni, da je sodba okrožnega sodišča zdaj pravnomočna, je prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočila uprava Pivovarne Laško.

Pivovarna Laško je, kot je znano, takrat še pod vodstvom Boška šrota, preklicala za 29. maj sklicano skupščino. Mali delničarji so nato na pobudo VZMD izvedli skupščino na stopnicah pred vhodom v dvorano, kjer naj bi bila skupščina družbe.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 12. 2010 Stran: 20

Ljubljana - Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser bo imel težave z današnjo skupščino, še preden se bo ta sploh začela, ali jim bo v Perutnini Ptuj sploh uspelo izpeljati skupščino, pa bo odločalo okrožno sodišče na Ptuju.

Podjetnik Franc Gajšek je namreč včeraj prek odvetnika Vladimirja Biliča na sodišče vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero bi preprečil ponovitev avgustovske skupščine. Ker je bila ta sklicana napačno (sklic skupščine ni bil objavljen na spletni strani), so se v Perutnini Ptuj odločili, da jo ponovijo, vendar pa se Gajšek s tem ne strinja. Kot pojasnjuje Bilič, so sklepi avgustovske skupščine še vedno veljavni, čeprav jih izpodbijajo na sodišču. »Vloga predloga za začasno odredbo je povsem neracionalna in nerazumljiva poteza, vendar je pred dokončnim razpletom ne moremo ocenjevati,« je bil včeraj kratek Glaser.