Gorenje

Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 09. 2010 Stran: 9

Lastniške spremembe v zagorski družbi

Velenjska družba je postala lastnica petih odstotkov Merkurjevih delnic v zagorskem Etiju Za eno delnico odšteli 57,07 evra - Polletna prodaja Etija četrtino večja od lanske

Zagorje - Vlaganja v razvoj, delež prodaje novih izdelkov v skupni prodaji, kije nad načrtovanim, in pozitivni učinki ukrepov, izpeljani lani - vse to je pripomoglo, da je izlaški ETI po ocenah predsednika uprave Tomaža Berginca v prvih šestih mesecih letos posloval uspešno. Obenem so Izlačani v tem obdobju kljub vinkulaciji delnic (prodajo mora odobriti nadzorni svet) dobili novega delničarja, velenjsko Gorenje.

Na novega, skoraj petodstotnega solastnika so se včeraj odzvali v Društvu malih delničarjev (DMD). Nakup so poimenovali prijateljska gesta, saj je prvi mož Gorenja Franjo Bobinac hkrati Etijev nadzornik. Gorenje je 4,54 odstotka delnic pridobilo prek kompenzacijske pogodbe z dosedanjim lastnikom tega paketa Merkurjem. Za eno delnico je odštelo 57,07 evra, kar je po mnenju DMD dokaz za podcenjenost nakupa v sklad lastnih delnic. Uprava Etija sme po zadnji skupščini lastne delnice odkupovati po najmanj 25 evrov in največ 60 evrov. V DMD pravijo, da so glede na Gorenjevo ceno pravilno napovedali, da so Etijeve delnice vredne več: najmanj 42 evrov.

Predstavniki DMD so na to, da so Merkurjeve delnice prek terminske pogodbe prodane, opozarjali že na julijski skupščini, saj so prav zaradi več kot 22.600 Merkurjevih delnic, za katere je tedaj imel pooblastilo Etijev človek, na skupščini padli trije predlogi DMD: sklep o odpravi vinkulacije, o odpoklicu treh nadzornikov iz vrst kapitala (predsednika Marjana Kramarja, Franja Bobinca in Matevža Lenassija) in uvrstitev delnic na borzo. V DMD se sprašujejo, ali se v Etiju ponavlja zgodba Ingorja: »Gorenje gre v 25 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo, a je že zapravilo 1,3 milijona evrov za nakup 4,53-odstotnega deleža v Etiju.«

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 08. 09. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Uprava Gorenja pod vodstvom Franja Bobinca bo jutri objavila prospekt za izdajo dokapitalizacijskih delnic.

Dokapitalizacija, s katero nameravajo v Gorenju zbrati dodatnih 25 milijonov evrov svežega kapitala, se bo začela prihodnjo sredo, delničarji pa bodo delnice lahko vplačevali v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke do 4. oktobra. Cena dokapitalizacijske delnice je bila določena pri 13,32 evra, kar je slabih pet odstotkov več, kot je znašal včerajšnji enotni tečaj.

V prvem krogu dokapitalizacije bodo lahko sodelovali vsi obstoječi delničarji, ki bodo za vsakih 100 delnic lahko vplačali 12 novih delnic. Tudi drugi krog dokapitalizacije bo omejen le na obstoječe delničarje, ki pa bodo lahko vplačali neomejeno število delnic. Delnice, ki ne bodo vplačane v prvih dveh krogih, bo uprava Gorenja ponudila povabljenim investitorjem. Dokapitalizacija bo uspešna, če bo vplačanih najmanj 70 odstotkov vseh dokapitalizacijskih delnic.

Spomnimo, da je Gorenje dokapitalizacijo v višini 25 milijonov evrov izvedlo že konec julija, vse delnice pa je tedaj vplačala International Financial Corporation (IFC). V dokapitalizaciji po vsej verjetnosti ne bo sodelovala družba Ingor Gorenjevih menedžerjev, kar je Bobinac nakazal tudi v sobotnem intervjuju za Dnevnik.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 08. 2010 Stran: 21

Ljubljana - V naslednjih dneh bodo družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, razkrile svoje poslovanje v prvi polovici letošnjega leta. Čeprav je sezona objav rezultatov na svetovnih trgih kapitala že praktično končana, pa so do zdaj le redke slovenske družbe že razkrile svoje polletne dosežke.

Med pomembnejšimi družbami so polletno poročilo o poslovanju objavile le Krka, Abanka Vipa in Iskra Avto elektrika, medtem ko preostale družbe polletnih poročil bodisi še niso objavile bodisi so objavile le grobe povzetke poslovnih rezultatov.

Medtem ko so družbe na zahodnih trgih kapitala ob polletju večinoma presegle pričakovanja analitikov, je pri slovenskih družbah pričakovati le skromno rast prodaje. Nekoliko višja so pričakovanja glede dobička, ki naj bi se zvišal predvsem na račun tečajnih razlik in nižjih obrestnih mer, v le manjši meri pa zaradi nižjega obsega finančnega dolga ali boljšega obvladovanja stroškov.

V tem tednu naj bi rezultate predvidoma objavili v Mercatorju, Gorenju in Petrolu. Medtem ko bo Gorenje predvidoma zabeležilo rast poslovanja, analitiki pri Mercatorju pričakujejo nadaljevanje stagnacije prihodkov. Petrolov dobiček bo sicer presegel tistega v enakem obdobju lani, vendar pa velja ob tem opozoriti, da se letos v nacionalnem trgovcu z naftnimi derivati po daljšem času niso soočali z večjimi odpisi naložbe v Istrabenz.

»Uprav delničarji ne zanimajo prav zelo«

Medij: Večer Avtorji: Kramer Franc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 07. 2010 Stran: 11

V letošnjem prvem polletju Gorenje poslovalo z dobičkom, kriza se še močno pozna predvsem na vzhodu Evrope

Delničarji Gorenje so za letos ostali brez dividend. Tak predlog uprave in nadzornega sveta so včeraj na skupščini potrdili tudi delničarji te družbe. Lansko leto je namreč Gorenje zaradi poslovanja v težkih razmerah sklenilo z dobrimi šestimi milijoni čiste izgube, to bodo pokrili s dobičkom iz prejšnjih let v višini dobrih sedem milijonov evrov, bilančni dobiček za poslovno leto 2009 v višini slabih 929 tisoč evrov pa ostane nerazporejen. Na včerajšnji skupščini so tudi potrdili Bernarda C. Pasquierja za šestega člana nadzornega sveta, ki zastopa interese delničarjev.

Mali delničarji niso uspeli

Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, je sicer predvsem največjega delničarja, Kapitalsko družbo (njen delež se je sicer z vstopom mednarodne finančne družbe IFC s 26 znižal na 22 odstotkov) pozval, naj podprejo njihov nasprotni predlog in glasujejo za Haralda Kamerja, da bodo imeli tako svojega predstavnika v nadzornem svetu tudi mali delničarji. Verbič je opozoril, da v družbah, kjer je pomemben delničar država, zadnji čas praviloma ne delijo dividend. Dejal je, da prejema veliko klicev, tudi iz Gorenja (tu je okoli 21 tisoč malih delničarjev), da bodo svoje deleže prodali. Po njegovem to ni dobro, saj je lahko tudi signal, da taka naložba ni dobra. Kljub njegovim opozorilom so delničarji Pasquierja podprli z 98 odstotki glasov. Tako bo skupaj s petimi člani, ki so jih imenovali že na majski skupščini, mandat prevzel 19. julija. Tedaj se izteče mandat sedanjemu nadzornemu svetu, ki ga vodi Jože Zagožen.

Na zahodu bolje, na vzhodu še kriza

Medij: Delo Avtorji: Škerl Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 07. 2010 Stran: 13

Skupščina delničarjev

Predstavnik Mednarodne finančne korporacije (IFC) izvoljen v nadzorni svet -Gorenje lani poslovalo s 6,03 milijona evrov izgube - Pokrili sojo z dobičkom iz prejšnjih let - Obetavno letošnje poslovanje

Velenje - Delničarji največjega slovenskega izvoznika, družbe Gorenje, bodo letos ostali brez dividend. Skupščina delničarjev je včeraj potrdila vse predloge uprave, tudi to, da naj dobrih 928.000 evrov bilančnega dobička iz lanskega poslovnega leta ostane nerazporejenega, saj je podjetje poslovalo z izgubo. Prvič so se na skupščini pojavili predstavniki Mednarodne finančne korporacije (IFC), ki je z malo manj kot 12 odstotki ta mesec vstopila v Gorenjevo lastniško strukturo, svojega predstavnika, Monačana Bernarda C. Pasquierja, bodo od zdaj imeli tudi v nadzornem svetu.

Skupščina, kjer je bilo prisotnega 61,43 kapitala, je s skoraj 98 odstotki podprla Pasquierja, zato ni bilo treba glasovati o nasprotnem predlogu združenja malih delničarjev, ki bi na tem mestu raje videli Haralda Kernerja. S participiranjem pri odločanju bi, kot je dejal predsednik združenja Kristijan Verbič, državljani dobili pozitiven signal, da se vendarle splača vlagati v vrednostne papirje.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 07. 2010 Stran: 8

Medtem ko so v tujini od lanskega marca tečaji in indeksi večine borz napravili precejšnje popravke navzgor, se Ljubljanska borza in njen vodilni indeks SBITOP pri 848 indeksnih točkah nahajata skorajda na 16-mesečnem dnu. To kaže na to, da so bile vrednosti večine slovenskih delnic v preteklosti očitno (pre)napihnjene, da se slovensko gospodarstvo za razliko od tujega ne pobira v skladu s pričakovanji, pa tudi, da na Ljubljanski borzi kronično peša likvidnost. A mednarodni investitorji kljub vsemu v pomembnejših slovenskih delnicah postopoma in vztrajno povečujejo lastniške deleže, zato bodo najbrž investitorji z dovolj poguma in denarnih sredstev čez čas lahko z zadovoljstvom gledali na (pretekle) dosežene donose tudi na naši edini borzi.

Z dokapitalizacijo v višini 25 milijonov evrov ter vstopom družbe IFC, članice Svetovne banke, v lastništvo Gorenja, imajo recimo tuji investitorji v velenjski multinacionalki že skoraj 30-odstotni lastniški delež. IFC bo Gorenju posodil tudi 50 milijonov evrov, skupaj z drugimi bankami pa še dodatnih 100 milijonov evrov. Obstoječi delničarji Gorenja bodo smeli v kratkem po isti ceni kot IFC (13,32 evra za delnico) v skladu s svojimi lastniškimi deleži prav tako sodelovati pri dodatni 25 milijonov evrov težki dokapitalizaciji. Na 11,8 obstoječih delnic Gorenja bodo smeli kupiti eno dodatno delnico, a ker vsi ne bodo kupili in vplačali novih delnic, bo nekaj več manevrskega prostora za nakup delnic. Na Ljubljanski borzi delnica Gorenja resda kotira ugodneje (pri 11,9 evra), a za tiste male delničarje, ki nameravajo kupiti do recimo 10 novih delnic Gorenja, je stroškovno smiselno sodelovati pri redni dokapitalizaciji.

Medij: Delo Avtorji: N. G. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 06. 2010 Stran: 9

Gorenje

VZMD je vložil nasprotni predlog k predlogu, da se za nadzornika Gorenja izvoli Bernarda C. Pasquierja

Ljubljana - Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) bo na Gorenjevi skupščini, kije sklicana za 15. julij, predlagalo, da se za člana nadzornega sveta imenuje Haralda Karnerja. Društvo je namreč vložilo nasprotni predlog k predlogu, da se za novega nadzornika izvoli Bernarda C. Pasquierja, so včeraj sporočili z VZMD.

Delničarji Gorenja so na majski skupščini izvolili pet članov nadzornega sveta, ki bodo štiriletni mandat nastopili 19. julija. To so postali Peter Kraljic, Maja Makovec Brenčič, Keith Miles, Uroš Slavinec in Marcel van Assen. Lastniki so tudi potrdili spremembo statuta, ki spreminja sestavo nadzornega sveta in predvideva šest predstavnikov kapitala in štiri predstavnike delavcev. Zato je nadzorni svet predlagal, naj delničarji na julijski skupščini za novega nadzornika, ki bo zastopal interese kapitala, imenujejo Pasquierja.

Medij: Reporter Avtorji: Guzelj Igor Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Kolumna Datum: 21. 06. 2010 Stran: 98

Jože Stanič, ToneTurnšek, Janko Kosmina in njim podobni gospodje so funkcijo predsednika nadzornega sveta spremenili v nekaj, kar je podobno spečemu dedku Mrazu.

Ali Slovenija je pravna država? Seveda je. Toda to še ne pomeni, da je tudi civilizacijsko zrela, za prebivalce vsestransko varna, prijazna, v socialnem smislu pravična skupnost svobodnih osebkov. Pravna država ni dovolj. Ni dovolj samo dopolnjevati zakonodajo, mašiti luknje v njej ali naknadno prepovedati in na papirju sankcionirati pojave sužnjeposestniških odnosov in gospodarskega predatorstva. Oboje je postalo nekaj običajnega v naši družbi, v kateri očitno teče pospešeno razslojevanje v kaste. Recesija je namreč zelo nazorno razkrila, da smo v Sloveniji priče brezobzirni zlorabi statusnih in položajskih privilegijev. In hkrati smo - zlasti v političnih in gospodarskih sferah - priče tudi nepriznavanju oziroma zanikanju kakršnekoli odgovornosti posameznikov, ki te privilegije uživajo. Dozdevno demokratična oblast se le obotavljivo odziva na spoznanje, da je slovenska delovna sila, vključno s fizikalci iz uvoza, v imenu profita (ali kleščenja izgub) degradirana v nekakšno pomožno stroškovno postavko, pri kateri je mogoče dosti lažje varčevati kot pri surovinah in energentih.