Gorenje

Medij: Mladina Avtorji: Nežmah Bernard Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pamflet Datum: 01. 04. 2011 Stran: 16

BANČNI KREDITI, 3 MAKSIME GOSPODARSKEGA RAZVOJA IN PROJEKT BICIKELJ

Pred časom so v NLB napovedali, da bodo zaradi izgub v prihodnosti odpustili nekaj sto bančnih uslužbencev. A kaj je privedlo, da bo ta mala armada ljudi ostala brez službe? Časnik »Večer« je razkril, da je največja slovenska banka leta 2007 dodelila srbskemu podjetju »Agroživ« za več kot 60 milijonov kreditov. »Mastermind« NLB je namreč po temeljiti analizi presodil, da bo ta posel za banko več kot plodonosen. Ekipa »Agroživa« se je med tem znašla v zaporu, podjetje pa šlo v stečaj, saj naj bi uprava prirejala lažne podatke, ki naj bi kazali, da so Iukrativna firma, čeravno je njihova današnja vrednost vsega dobrih 10 milijonov evrov.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 28. 03. 2011 Stran: 3

Upravljanje državnih naložb

Koliko centrov naj upravlja državne deleže? - AUKN bi raje sam odločal o večjih naložbah Kada in Soda -Njuni vodstvi nosita odgovornost, agencija ne

Ljubljana - Nedavni zaplet na parlamentarnem odboru za javne finance in monetarno politiko o tem, kako in v čigavem imenu naj agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) odloča glede kapitalskih deležev v lasti paradržavnih skladov, in četrtkovo različno glasovanje državnih lastnikov na skupščini Telekoma Slovenije znova odpirata vprašanje, koliko centrov naj upravlja državne naložbe. In še - ali bi morali državni lastniki vselej glasovati usklajeno, četudi zasledujejo različne cilje. Vprašanje je aktualno tudi zato, ker se ravnokar, le nekaj mesecev po ustanovitvi nove agencije, začenja sezona delničarskih skupščin gospodarskih družb.

Kje tiči zaplet? Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) je predvidel, da bo AUKN poleg vseh državnih naložb korporativno upravljala tudi nekatere deleže Kada in Soda. In sicer naložbe, katerih skupna knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov. Po trenutnih vrednostih so to deleži v Novi Ljubljanski banki, Petrolu, Zavarovalnici Triglav, Luki Koper, Telekomu Slovenije, Krki, Pozavarovalnici Sava, Gorenju, Savi, Hitu in PDP. Podlaga za to naj bi bila strategija upravljanja kapitalskih naložb, ki bo določila tudi podjetja, ki naj ostanejo v državni lasti. Vendar ta strategija še ni sprejeta, zaradi česar je vlada zakon novelirala in predvidela, da bo agencija do sprejetja strategije z omenjenimi naložbami obeh državnih skladov in tam, kjer skupni delež presega 25 odstotkov glasovalne pravice, na skupščinah izvrševala »v imenu in za račun« Kada in Soda.

Agencija z novelo zakona ni zadovoljna

Medij: Kapital Avtorji: Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 11. 2010 Stran: 23

Težave so povzročile velike padce vrednosti delnic

Leto 2010 se približuje koncu, zato je pogled na dogajanje okoli borznih družb ter vplive na njihovo delnico precej zanimiv. Za nekatere družbe in posledično delnice je leto 2010 predstavljalo zelo zahtevno leto. Težave so tako povzročile velike padce vrednosti delnic, medtem ko so jo najboljše odnesle samo s tem, da se njihov tečaj ni spremenil.

GORENJE - V znamenju dokapitalizacije in posojil

Majhen tržni delež na zahodu. Po zelo napornem letu 2009 zaradi stavke zaposlenih je bilo letošnje leto za velenjsko družbo Gorenje precej bolj ugodno. Družbo so zaznamovali dogodki, kot so nakup švedskega Aska, pridobitev nepovratnih sredstev od srbskega ministrstva, odobritev posojila s strani IFC ter dokapitalizacija, ki še ni povsem končana. Medtem, ko javna prodaja delnic ni potekala, kot bi si želeli, pa je bila precej spodbudna novica, da je IFC Gorenju avgusta odobril 50 milijonov evrov dolgoročnega posojila, skupaj s konzorcijem bank pa še dodatna posojila. Posojili sta namenjeni refinanciranju kratkoročnih posojil, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu. Za prejeta posojila pa je IFC Gorenju določil merila poslovanja, ki jih mora ta izpolnjevati. Nanašajo se predvsem na zagotovila za vračilo posojila. Gorenje mora tako zagotavljati minimalni obseg kapitala, ustrezno razmerje med kapitalom in dolgovi ter zadosten denarni tok. Te zahteve so analitiki Gorenjeve delnice ocenili kot pozitivne, saj bi naj izboljšale disciplino menedžmenta pri doseganju ciljev, to pa bo okrepilo zaupanje vlagateljev in bank. Kljub temu bi naj bile slabosti družbe predvsem majhen tržni delež v zahodnoevropskih državah, slaba prepoznavnost blagovne znamke, nižja dobičkonosnost v primerjavi s konkurenco ter neprisotnost v hitrorastočih državah (z izjemo Rusije). Gorenje je tudi dobilo oceno, s katero se njegovo poslovanje ocenjuje za bolj tvegano, kot je bilo. Zaradi optimizacije poslovanja se bodo še naprej posvečali krčenju števila zaposlenih. V srednjeevropski regiji Gorenje krepi poslovanje že nekaj desetletij, v kriznem letu pa je njegov cilj rasti hitreje kot trg, kar mu je v prvi polovici leta tudi uspevalo; po njihovih besedah se je okrepila tudi blagovna znamka.

Gorenje se bo osredotočilo predvsem na hitro rastoče trge, denimo na neevropske trge, kjer je v prvi polovici letošnjega leta doseglo največjo, kar 35-odstotno rast prodaje.

Skupina je v prvem polletju dosegla 610,1 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 7,4-odstotna rast in 49 odstotkov letnega načrta. Rast prihodkov je bila v glavnem posledica rasti na področju ekologije, energetike in storitev. Zaostajanje stroškov za rastjo prodaje je na medletni ravni več kot podvojilo dobiček iz poslovanja pred amortizacijo. Gorenje je v prvem polletju ustvarilo 4,9 milijona evrov čistega dobička, potem ko je imelo v istem obdobju lani 18 milijonov evrov izgube.

Na splošno večina analitikov ocenjuje, da je ciljna cena delnice Gorenja višja od trenutne na borzi, zato priporočajo nakup. Poslovanje Gorenja je namreč zelo vezano na gospodarska gibanja v tujini, okrevanje na tujih trgih pa ugodno vpliva na njegovo poslovanje. Čeprav samo vrednotenje delnice na podlagi kazalnikov poslovanja ne kaže na veliko podcenjenost delnice v primerjavi s konkurenco iz tujine, pa je podjetje zanimivo tudi za tuje vlagatelje: delež tujih vlagateljev v Gorenju je namreč slaba tretjina.

KRKA - Vrsta nagrad in dosežkov

Najvišja bonitetna ocena. Čeprav je tudi Krka dobila oceno, s katero je njeno poslovanje ocenjeno za bolj tvegano, kot je bilo, pa družba pobira nagrade kot za stavo: dobila je priznanje za najuglednejšega delodajalca ter tudi zlato gazelo: s 171 milijoni evrov je ustvarila največji dobiček preteklega leta v državi in na ta račun tudi v državni proračun prispevala največ plačanega davka. Dodana vrednost na zaposlenega v Krki skoraj trikratno presega slovensko povprečje. Med odlike družbe pa šteje tudi najvišja bonitetna ocena po podatkih tako bank kot tudi družb, ki se ukvarjajo s pripravo bonitetnih ocen. Prav tako sodi med družbe oziroma skupine, ki letos načrtujejo zaposlovati, saj v Krki ocenjujejo, da se letos njihov položaj utrjuje in krepi. Na večini trgov namreč prodaja raste, tako zaradi že uveljavljenih kakor tudi novih izdelkov. Skupina Krka je ob polletju letošnjega leta ustvarila 500 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 5-odstotna rast, čisti dobiček družbe pa je znašal 91 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zaradi pocenitve evra je Krka lepo zaslužila s tečajnimi razlikami, ustvarjenimi s prodajo zunaj evrskega območja (vendar pa tečajna gibanja v drugi polovici leta to lepo sliko kvarijo). Najpomembnejša prodajna regija še vedno ostaja Srednja Evropa, medtem ko je na domačem trgu prodaja upadla, predvsem zaradi manjše prodaje zdraviliško-turističnih storitev skupine Terme Krka. Na trgih zunaj Slovenije je bilo v tem obdobju ustvarjeno 90 odstotkov prodaje skupine. Premiki na valutnem trgu bi lahko predvsem v zadnjem četrtletju vplivali na rezultat skupine. Ima pa Krka odprtih veliko bojnih front s konkurenco: avstrijsko sodišče ji je začasno prepovedalo trženje zdravila zoper čir na želodcu in zgago, novica pa je prestrašila vlagatelje. Tudi v Estoniji so odločili, da Krka pri proizvodnji zdravila Escadra krši patent britanskega farmacevtskega velikana Astra Zeneca. Krki so tako prepovedali uvoz, izdelavo, skladiščenje, distribucijo, nudenje v prodajo in promocijo zdravila. Nasprotno je švicarska farmacevtska družba Novartis umaknila tožbo v zadevi Valsaden.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 11. 2010 Stran: 22

Ljubljana - »Glede navedb in domnev o nepravilnostih, ki jih je javno podal pomemben manjšinski delničar, menimo, da bo nadzorni svet Gorenja vse očitke z vso dolžno skrbnostjo preveril ter na podlagi ugotovitev tudi ustrezno ukrepal,« so se včeraj na očitke nekdanjega člana uprave in tretjega največjega lastnika Gorenja Philipa Aleksandra Sluiterja odzvali tudi v Kapitalski družbi (Kad) pod vodstvom Boruta Jamnika. »Nadzorni svet je namreč pristojen in zato tudi odgovoren za učinkovito izvrševanje nadzora,« še dodajajo v Kadu, kjer pričakujejo, da bodo nadzorniki o ukrepih obvestili vse delničarje.

»Poslovanje Gorenja redno pregleduje zunanja revizijska družba ter služba za interno revizijo, revizijska komisija pa deluje tudi v okvira nadzornega sveta. Uprava Gorenja nima nobenih zadržkov do razkrivanja podatkov nadzornemu svetu,« so sporočili iz Gorenja in dodali, »aktualna dogajanja bi lahko kazala na to, da gre za poskus uveljavitve parcialnih osebnih interesov enega izmed delničarjev.«

Kot smo poročali včeraj, je tik pred iztekom dokapitalizacije (ta se je končala včeraj) Sluiter nadzornemu svetu, upravi in večjim lastnikom Gorenja ponudil, da sam vplača za okoli 20 milijonov evrov novih delnic Gorenja in tako dokapitalizacijo reši pred propadom, vendar pa bi morali v Gorenju v zameno privoliti v njegove pogoje, ki bi resno zamajali položaj večini članov uprave Gorenja. Sluiter je sicer vsvojem pismu upravi Gorenja očital napačno in nejasno strategijo, visoko zadolženost in slabe finančne rezultate ter zahteval, da v Gorenju med drugim opravijo forenzično preiskavo.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 17. 11. 2010 Stran: 6

Ivan Atelšek, nekdanji prvi gorenjevec, upravi svetuje, kako naj preseže razprtije; kaj bodo dale poizvedbe nadzornikov

 »Uprava Gorenja ne sme gledati le na korist delavcev, težava so dobički. Več bi morala poslušati lastnike, ne pa da vsako pripombo vzame kot napad. Nesoglasja mora preseči, neenotna uprava ne more uspešno voditi družbe. Predvsem pa mora počistiti nesnago v družbi, da bo ta lahko dajala dobiček.« Tako upravi Franja Bobinca svetuje nekdanji dolgoletni direktor velenjskega proizvajalca bele tehnike Ivan Atelšek.

»Šestčlanska uprava Gorenja deluje enotno v korist družbe. Stališč posameznih članov uprave pri sprejemanju poslovnih odločitev ne komentiramo javno. Vse poslovne odločitve so sprejete v skladu z veljavnim poslovnikom o delu uprave. Delo uprave sicer nadzira in spremlja nadzorni svet družbe, ki tudi imenuje člane uprave.« Tako se glasi odgovor izuprave Gorenjana vprašanja o domnevnih nesoglasjih med predsednikom uprave Bohincem in članico uprave za finance Mirjano Dime Perko, o čemer je včeraj neuradno pisal Dnevnik.

Kaj lahko najdejo nadzorniki?

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 11. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Slovenski trg kapitala se kljub občasnim rastem tečajev ne more iztrgati iz primeža negativnega trenda. Delnice slovenskih izdajateljev so v zadnjem mesecu dni v povprečju sicer pridobile okoli šest odstotkov vrednosti, vendar pa slovenski trg kapitala ostaja eden najmanj donosnih na svetu, izgube vlagateljev od začetka svetovne gospodarske krize pa še vedno dosegajo tudi 70 odstotkov in več.

Izguba zaupanja

V zadnjih tednih je opaziti, da vlagatelji skoraj vsako rast tečajev izkoristijo predvsem za izstop iz svojih naložb, kar je po mnenju poznavalcev predvsem posledica nezaupanja vlagateljev. Da so predvsem mali vlagatelji izgubili zaupanje v delnice slovenskih izdajateljev, zgovorno pričajo tudi podatki Centralne klirinško depotne družbe (KDD). V zadnjem letu dni se namreč pri niti eni izmed pomembnejših slovenskih družb število delničarjev ni povečalo, skupaj pa se je število malih delničarjev zmanjšalo za več kot 25.000. Pobeg vlagateljev je zlasti prisoten pri holdingih, ki so nastali pri preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, delničarje pa v zadnjem letu izgubljajo tudi nekatere druge vidnejše slovenske družbe.

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: P. M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 29. 10. 2010 Stran: 4

V Gorenju se je končal drugi krog dokapitalizacije, ki se je začel septembra, zatem ko je v lastništvo vstopila tudi Mednarodna finančna korporacija IFC. Obstoječim delničarjem je Gorenje ponudilo malo manj kot 2 milijona delnic, vrednih skoraj 25 milijonov evrov. Do prejšnjega petka je Gorenje zbralo približno 700 tisoč evrov, saj so lastniki kupili okoli 53.500 delnic. Po prvih dveh krogih je bilo tako prodanih za skoraj 9 milijonov evrov Gorenjevih delnic, kar predstavlja dobrih 19 odstotkov vseh ponujenih delnic. Preostale delnice, ki jih obstoječi delničarji niso vpisali in vplačali, bo uprava Gorenja v soglasju z nadzornim svetom ponudila tudi drugim kupcem. To bodo storili v tretjem krogu prodaje, ki se je začel včeraj in bo trajal do 16. novembra.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 09. 2010 Stran: 9
Iztekajoči se (borzni) teden je bil za investitorje na Ljubljanski borzi zanesljivo eden boljših v zadnjih treh letih. Na to kaže tudi vodilni indeks SBI TOP, ki je pridobil dobre tri odstotke vrednosti.

Dobro je teden sklenila tudi delnica Nove KBM, ki se je z nivojev 10,4 pomaknila na 10,6 evra. Za (male) delničarje je spodbuden podatek, da je nedavno član uprave banke Andrej Plos kupil za dobrih 9000 evrov delnic Nove KBM. Prav tako je mogoče pozitivno oceniti, da naj bi že v kratkem Nova KBM svoj 49,96-odstotni lastniški delež v Zavarovalnici Maribor povečala v večinskega. Delnice naj bi odkupila od Save Re, ki je trenutno 45,79-odstotna lastnica mariborske zavarovalnice, ni pa še znano, po kolikšni ceni. Delnica Save Re je ta teden s 7,9 poskočila na 8,3 evra.

Po strmoglavljenju na 13,3 evra si je nekoliko (na vrednost 15 evrov) opomogla tudi delnica Pivovarne Laško. Agencija za trg vrednostnih papirjev je NLB, ki je 23,5-odstotna lastnica laške pivovarne, ter njeni (skoraj) večinski Banki Celje z 2,9 odstotka delnic Pivovarne Laško, odvzela glasovalne pravice. Obstaja možnost, da obe skupaj znižata lastniški delež pod 25 odstotkov ali pa objavita prevzemno ponudbo za laško pivovarno (slednje je glede na njuno finančno kondicijo malo verjetno), da bi ponovno pridobili svoje glasovalne pravice.

Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 18. 09. 2010 Stran: 10

Eti in mali delničarji Odpraviti vinkulacijo v krizi bi pomenilo dopustiti nenadzorovan nakup Etijevih delnic špekulantom Gaber Brezovar odstopil od izpodbojne tožbe na sklep o odkupu v sklad lastnih delnic, toži le Mumelj

Tedaj so nasprotni predlog na sklep o odkupu v sklad lastnih delnic po najnižji ceni 25 in najvišji 60 evrov za delnico napovedovali štirje mali delničarji, ki skupaj premorejo dvajsetino osnovnega kapitala družbe: poleg Mumija še Gabrijel Brezovar, Branko Medija in Nataša Lipovšek. Po njihovem mnenju bi se morala najnižja cena ustaviti pri 42 evrih za delnico.

Tožbo, ki jo je napovedal predstavnik malih delničarjev Rajko Stankovič, sta vložila le dva od njih pa še od teh je eden pred časom od nje odstopil. To je bil Gabrijel Brezovar, znani zagorski dobrotnik, katerega delež znaša okoli štirih odstotkov.