Gorenje

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012

Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.

Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.

Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.

Slabše le v Atenah

Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27.02.2012 Stran: 20

Ljubljana - Medtem ko naj bi se člani nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) prihodnji teden dokončno odločili o načinu izbire novega predsednika uprave, jih želi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) predčasno odpoklicati s položaja.

AUKN, ki jo vodi Dagmar Komar, zahteva prevetritev nadzornega sveta NKBM.

Včeraj je namreč agencija, ki uradno upravlja 27,7-odstotni delež države v drugi največji banki, skupaj s pooblastili ostalih državnih lastnikov pa obvladuje 51 odstotkov banke, od slednje zahtevala sklic nove skupščine. Na njej naj bi delničarji glasovali o skoraj popolni prevetritvi nadzornega sveta.

To bi delničarji po predlogu AUKN storili v dveh korakih. Če bi se s tričetrtinsko večino odločili za odpoklic vseh osmih članov nadzornega sveta, bi takoj zatem odločali o imenovanju nove sestave nadzornega sveta. V njem bi po predlogu AUKN ostala le dva dosedanja člana (Vida Lebar in Darjan Petrič), vanj pa bi se vrnil Ivan Simič, ki je pred časom iz nadzornega sveta izstopil, ker v njem "ni bilo interesa za razčiščevanje nepravilnosti". Po oceni AUKN po novem med nadzorniki NKBM po pričakovanju ni prostora za dosedanjega predsednika Dušana Jovanoviča, ki naj bi se do zdaj upiral temeljitejšemu razčiščevanju spornih poslov uprave Matjaža Kovačiča, nekoliko presenetljivo pa sta s seznama izpadla Anton Guzej in Franc Škufca, ki naj bi sodila v tabor Jovanovičevih (in Kovačičevih) kritikov.

Nadaljevanje "hladne vojne" med državnimi lastniki

Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 18. 02. 2012 Stran: 9

Medij: Naš čas Avtorji: Zakošek Mira Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 02. 2012 Stran: 5

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ki jo vodi Dagmar Komar , je ha skupščini Gorenja glasovala proti predlogu Kada, ki ga je zastopala - Uprava Gorenja ne bo mogla kupovati ali prodajati lastnih delnic niti sodelovati na borzah v tujini

Velenje, 3. februarja - Na skupščini delničarjev družbe Gorenje, ki se je je udeležilo 51,57 odstotka kapitala, so obravali predlog o pooblastilu upravi za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic. Predloga niso izglasovali.

Uprava je predlagala, dajo delničarji pooblastijo, da bi lahko kupovala ali prodajala svoje delnice Gorenja v višini 1 0 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Svoje delnice bi lahko namenili tudi za zamenjavo za manjšinske lastniške deleže v svojih odvisnih družbah, za zamenjavo za lastniške deleže v drugih podjetjih iz glavne dejavnosti, pri čemer bi zamenjavo moral odobriti nadzorni svet, za odprodajo strateškemu partnerju iz glavne dejavnosti ob ravno tako predhodni odobritvi nadzornega sveta ali pa za uvrstitev delnic na borze v tujini. Po vsakih dveh odstotkih pridobljenih lastnih delnic bi o nadaljevanju odkupovanja le-teh odločal nadzorni svet.

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U.S. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2012 Stran: 4

Na presenečenje skoraj vseh na petkovi skupščini Gorenja delničarji z minimalno večino niso potrdili predloga o kupovanju lastnih delnic. Po predlogu naj bi na skupščini pooblastili upravo za pridobivanje lastnih delnic v višini do desetine osnovnega kapitala, vključno z že obstoječimi delnicami. Predlogu je nasprotovala agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ki ni podprla niti predloga Kapitalske družbe, da se prednostne pravice delničarjev ne izključijo, čeprav sta se z njim strinjala uprava in nadzorni svet. Kot ocenjujejo v Društvu Malih delničarjev Slovenije (Društvo MDS), je država glasovala sama proti sebi. Kljub pozivu predsednika Društva MDS Rajka Stankovića, da se skupščina začasno prekine in se poišče morebitni kompromisni predlog, se to ni zgodilo, zaradi česar je tako »padla« osrednja točka. V Društvu MDS bodo po posvetu z drugimi delničarji razmislili o morebitnem sklicu izredne skupščine z enakim oziroma s podobnim predlogom, saj menijo, da je to v interesu vseh delničarjev družbe Gorenje.

Pooblastilo za odkup in odsvajanje delnic bi služilo tudi kot obramba pred morebitnim sovražnim prevzemom, saj so cene Gorenjevih delnic precej nizke. Kot je povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, je za odločitev AUKN izvedel tik pred začetkom skupščine, vendar seje niso želeli preklicati.

Medij: Večer Avtorji: Kramer Franc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 02. 2012 Stran: 7

Uprava in nadzorni svet Gorenja sta glede oblikovanja sklada lastnih delnic sprejela nasprotni predlog Kapitalske družbe, a vse skupaj je zavrnila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Proti tudi tretji največji lastnik, Home Products Europe

Potem ko je na včerajšnji skupščini Gorenja predsednik uprave Franjo Bobinac dejal, da uprava in nadzorni svet podpirata nasprotni predlog večinskega lastnika, Kapitalske družbe, da se pri odsvojitvi lastnih delnic prednostne pravice delničarjev ne izključijo, so bilo mnogi prepričani, da bo glavna točka dnevnega reda brez težav sprejeta. Razen predsednika uprave samega, saj je tik pred začetkom skupščine izvedel, da bo Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) glasovala proti. Kot je ob kasnejši obrazložitvi dejala Dagmar Komar, predsednica uprave, zaradi zaskrbljenosti nad zadnjimi poslovnimi rezultati družbe in potencialnimi tveganji na ključnih trgih in s tem vpliva na prosti denarni tok in zadolženost.

Obramba pred prevzemi

Medij: Delo Avtorji: Piano Brane,Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 02. 2012 Stran: 9

Skupščina Gorenja AUKN svoje ravnanje upravičuje z nevarnostjo menedžerskega prevzema - Kad in združenje malih delničarjev ogorčena

Velenje, Ljubljana - Čeprav so drugi delničarji Gorenja podprli skupni nasprotni predlog Kapitalske družbe ter uprave in nadzornikov glede povečanja sklada lastnih delnic in njihove uporabe, ta zaradi nasprotovanja državnih in nizozemskih lastnikov ni bil sprejet.

Predlog je predvideval, da sme uprava v treh letih sklad lastnih delnic povečati na desetino, ob nadaljnji uporabi tako pridobljenih delnic pa predkupna pravica delničarjev ne bi bila izločena.

Skupščine se je udeležilo 51,57 odstotka delnic z glasovalno pravico. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb je nanjo prišla z glasovi za 22,2 odstotka delnic v lasti Kada, za svojih 6,7 odstotka delnic pa je nizozemski Home Products Europe (HPE) pooblastil Vseslovensko združenje malih delničarjev. Oba delničarja sta bila proti povečanju sklada lastnih delnic. Medtem ko iz HPE do skupščine ni bilo pojasnil, zakaj predlogu nasprotujejo, je tik pred skupščino predsednik uprave Gorenja dobil obvestilo, da bo AUKN s paketom Kadovih delnic glasovala proti usklajenemu predlogu Kada in Gorenja.

Medij: Moje finance Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 5

SLOVENSKE DELNICE

Število imetnikov delnic v 14 največjih slovenskih borznih družbah se je lani ob precejšnjem upadu vrednosti delnic zmanjšalo za skoraj 18 tisoč, kar je za približno 4.500 več kot v letu 2010. Tako absolutno kot relativno seje največ delničarjev odločilo za umik iz lastništva Krke. Število delničarjev se je v teh delnicah zmanjšalo za skoraj 6.600 oziroma 8,3 odstotka, na 72.677. Podatek ne preseneča, saj so Krkine delnice med najbolj likvidnimi in jih je najlažje prodati, so pa tudi druge - takoj za NKBM - po številu delničarjev. Število delničarjev je sicer najmanj upadlo Istrabenzu (tako absolutno kot tudi relativno), predvsem zaradi velikega upada cene v prejšnjih letih in posledično majhnega števila lastništev malih delničarjev.

Se pa po drugi strani počasi, a vztrajno v večjih družbah povečuje lastništvo tujih vlagateljev, kažejo podatki klirinško-depotne družbe (KDD). Poleg NKBM, kjer je opazen visok skok lastništva tujih vlagateljev zaradi dokapitalizacije, so tuji vlagatelji najbolj povečali svoje lastništvo v delnicah Krke, Mercatorja ter Zavarovalnice Triglav. Po letu 2010, ko so tuji vlagatelji svoje lastništvo v Krki povečali za 3,3 odstotne točke, so ga tudi lani povečali za dobre tri odstotke, tako da zdaj dosega že 16,1 odstotka. Od konca leta 2008 so ga že podvojili. Na drugi strani so se tuji vlagatelji izogibali družb z največjimi težavami, kot sta Intereuropa in Sava. Ob tem je treba opozoriti, da navedeni deleži tujih imetnikov ne pomenijo nujno tujih vlagateljev, saj se lahko za bankami in podjetji, registriranimi v tujini, skrivajo tudi domači vlagatelji.

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 16. 01. 2012 Stran: 8

Krka je dosegla dvoletno dno

Leto 2011 seje poslovilo. Borzni tečaji na slovenski borzi niso razveselili vlagateljev, marsikateri je pošteno upadel. Tako je delnica Intereurope kot največja poraženka izgubila kar 90 % svoje vrednosti, delnica Save pa 87 %. Kljub višji dokapitalizacijski ceni, mednarodni kotaciji in javnem nakupu delnic nekdanjega prvega moža Nove KBM je delnica izgubila neverjetnih 69 % svoje vrednosti in pristala na svoji rekordno nizki ceni blizu 3 evrov. Žal med poštenimi izgubarji najdemo tudi delnico Gorenja, ki je izgubila 62 %, Petrolova delnica je izgubila 41, Krkina pa le' 15 %, vendar je ponovno dosegla svoje dvoletno dno pod 50 EUR za eno delnico. Med prometnejšimi delnicami je še najmanj izgubila delnica Mercatorja, katere cena se je zaradi dolgotrajne prevzemne oziroma prodajne zgodbe v lanskem letu znižala le za 7 %. Slovenski borzni indeks je tako v povprečju v lanskem letu izgubil 30 %, kar je skoraj dvakrat več kot nemški borzni indeks in evropski delniški trg na splošno. Pravzaprav je med trgi, ki so slovenskim vlagateljem še najbližji, izgubil daleč največ.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 31. 12. 2011 Stran: 9

Osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) je pričel teden pri zgodovinsko najnižji vrednosti 569,12 indeksne točke, a je v zadnjem tednu tega leta le poskočil na 589,58 točk ali za 3,6 odstotka. Z občutno rastjo tečaja se lahko v zadnjem tednu pohvali delnica novomeške Krke, ki je s 50,5 odskočila na 52,9 evra.

Precejšnjo rast, s 136 na 147 evrov, so imele v iztekajočem se tednu, ko se je sicer trgovalo le tri dni, tudi delnice Mercatorja. Morda investitorji menijo, da je Mercatorjeva prevzemna namera za Pivovarno Laško zgolj zavlačevanje pri morebitnem Agrokorjevem prevzemu Mercatorja, kakor čez čas morebitna resna prevzemna ponudba za skupino laške pivovarne, s katero bi se v Mercatorju posredno dokopali tudi do 23,34 odstotka svojih delnic. Število Mercatorjevih delničarjev (15.610) upada, tuji investitorji pa so v decembru lastništvo s 17,16 povečali na 17,44 odstotka vseh delnic Mercatorja.

Po objavi, da namerava na februarski skupščini delničarjev pridobiti soglasje za nakup do 10 odstotkov lastnih delnic (te bi lahko bile uporabljene tudi za vzporedno kotacijo na kakšni od tujih borz), pa so delnice velenjskega Gorenja s 4,2 evra porasle na 5 evrov.