ELEKTRO Podjetja
ATVP nad državo tudi v Krki, Petrolu in Triglavu
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 01. 2011 Stran: 10
Nedovoljeno usklajeno delovanje
Agencija državo sumi usklajenega delovanja tudi v Krki, Zavarovalnici Triglav ter Petrolu -Državi v najslabšem primeru grozi izguba glasovalnih pravic
Ljubljana - Vojna med državo in Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj, je izbruhnila z vso silovitostjo. Po nedavnem odvzemu glasovalnih pravic v Abanki je ATVP zdaj vzela pod drobnogled še državne lastnike novomeške Krke, Petrola in Zavarovalnice Triglav; ti bi v najslabšem primeru lahko izgubili vse glasovalne pravice in s tem možnost upravljanja omenjenih podjetij.
Povsem enako kot v primeru Abanke so povod za ukrepanje ATVP tokrat nakupi delnic, s katerimi je skupina državnih lastnikov v preteklih letih krepila svoj vpliv v nekaterih domačih gospodarskih družbah. Spomnimo: glavni nadzornik kapitalskega trga je v primeru Abanke ukrepal zato, ker je Luka Koper lani spomladi kupila 170 delnic banke in avtomatično povečala delež države v Abanki. Ker je to v nasprotju z zakonom o prevzemih, je agencija v celoti zamrznila glasovalne pravice države v Abanki, ki ima v domačem bančnem prostoru približno devetodstotni tržni delež.
Reševanje prezadolženih cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9
Vatikanski finančniki iščejo izhod iz težav
Stanković: Po nam znanih podatkih so vsi deleži in finančne naložbe zastavljeni pri bankah - Mase za poplačilo upnikov v primeru stečaja menda le za 60 odstotkov - Bo NFD Holding iskal nova zavarovanja?
Maribor, Ljubljana - Potem ko sta konec prejšnjega tedna plačilno nesposobnost najprej razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, nato pa še podjetje Gospodarstvo Rast, se v zakulisju nadaljujejo pogajanja med tujimi svetovalci mariborske nadškofije in bankami upnicami. Dokler se pogovori ne končajo - časa je menda tri ali štiri tedne -, vpleteni ne želijo napovedovati usode omenjenih podjetij. Vse več pa je govoric, da bi lahko prezadolžena podjetja, povezana z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, končala v stečaju. S tem bi bile na voljo za prodajo številne naložbe obeh holdingov.
Čeprav so omenjena podjetja plačilno nesposobnost na portalu Ljubljanske borze razglasila že v petek, na Okrožnem sodišču v Mariboru še niso prejeli nobenega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, niti od holdingov Zvon Ena in Zvon Dva niti od Gospodarstva Rast. »Dokler tega ne storijo ali dokler tega ne stori kateri od upnikov, nadaljnjih postopkov pred sodiščem ni mogoče napovedovati in sodišče pri ravnanju insolventnega dolžnika nima nobene vloge,« sporočajo s sodišča.
V Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, manjšinska deleža pa imata še škofiji Novo mesto in Murska Sobota, in ga od odstopa dolgoletnega glavnega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca vodi Dušan Zazijal, nastalega položaja uradno ne želijo komentirati. Sporočajo le, da pogajanja med tujimi svetovalci, banko TMF in skupino Rothschild ter bankami upnicami (največja je NLB, op. p.) še naprej potekajo, pri tem pa bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Predlog njihovega finančnega prestrukturiranja bo po pričakovanju uprave Gospodarstva Rast pripravljen v naslednjih treh ali štirih tednih.
Delnica Perutnine 10, Ljubljanskih mlekarn 8,5evra
Medij: Moje finance Avtorji: Kačič Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 12. 2010 Stran: 40
Od privatizacije so Slovencem ostali še kupi delnic, ki jih na borzi ni; da bi izvedeli, koliko so zdaj vredne in komu jih sploh lahko prodamo, smo se postavili v vlogo povsem navadnih vlagateljev in jih poskušali prodati borznoposredniškim hišam ter izdajateljem delnic.
Slovenija je zaradi načina privatizacije dežela malih delničarjev. Na borzi je veliko podjetij, kar nekaj jih je propadlo, nekatera so se (rajzdružila, precej pa jih na organiziranem trgu ne kotira. Med njimi so tudi znana imena: NLB, Perutnina Ptuj, Cimos, Talum, Elektro Ljubljana in Maribor, Ljubljanske mlekarne, Unior ... Imajo kup delničarjev in marsikateri se najbrž sprašuje, koliko so zdaj vredne njegove delnice in kako jih lahko proda. Da bi dobili odgovore, smo se za vas postavili v vlogo povsem navadnega delničarja z željo te delnice prodati borznoposredniškim hišam (BPH) in podjetjem, ki so te delnice izdala.
Krepki upadi
Energetika - Pahorjev podpis ali stavka
Medij: Delo Avtorji: Borut Tavčar Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 10. 2010
Franc Dolar: Gospodinjstva po vsej verjetnosti ne bodo občutila motene preskrbe z električno energijo, lahko pa nastanejo motnje v gospodarstvu.
Stavko napovedujejo tudi v energetiki.
Stavko napovedujejo tudi v energetiki.
Torek, 12. oktobra, ostaja datum začetka stavke energetikov, v kateri so napovedani tudi mrki elektrike. Po besedah predsednika Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Franca Dolarja ministrici za gospodarstvo mag. Darji Radić zaradi izjav po seji vlade ne zaupajo več. Edina možnost za zamrznitev stavke je podpis predsednika vlade Boruta Pahorja pod dogovor o nadaljevanju socialnega dialoga in ustavitev reorganizacije elektrodistribucij. Ostaja tudi zahteva za razrešitev generalnega direktorja direktorata za energijo mag. Janeza Kopača. Sindikat pričakuje, da bodo z Borutom Pahorjem podpisali podoben sporazum kot z dr. Matejem Lahovnikom in mag. Darjo Radić; skratka ustavitev vseh postopkov reorganizacije elektrodistribucij do strokovnega dogovora. Če Pahor ne bo podpisal, »stavka v energetiki bo«, je opozoril Franc Dolar. Dodal je, da stavkajo zase, pa tudi za uporabnike, saj bi se cena elektrike, zaradi takšnih anomalij, kot jih pripravlja vlada, precej povišala. Nasprotujejo tudi vsaki obliki privatizacije.
Sindikat je pripravil načrt stavke od 12. do 15. oktobra. »V tem času gospodinjstva po vsej verjetnosti ne bodo občutila motene preskrbe z električno energijo, lahko pa nastanejo motnje v gospodarstvu. Mogoč je sicer takšen pretok elektrike oziroma uvoz, da tudi v gospodarstvu ne bi smeli nastajati večji odmiki,« je dejal Dolar.
Kopačevi manj za fotovoltaiko zaradi nižje cene opreme in previsokih dobičkov
Medij: Dnevnik Avtorji: Primož Cirman Teme: Elektrodistribucija Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 10. 2010 Stran: 24
Ljubljana - Država bo podpore za vlaganja v sončne elektrarne zmanjševala, ker se znižuje cena opreme in ker so nekateri vlagatelji zaslužili dodatne dobičke na račun vseh odjemalcev električne energije.
Medtem ko bo prvi mož direktorata za energijo Janez Kopač (na sliki levo) novim lastnikom fotovoltaičnih objektov zmanjšal denarne podpore, v sindikatu delavcev dejavnosti energetike zaradi reorganizacije elektrodistribucij zahtevajo njegovo razrešitev.Tako bi lahko povzeli pojasnila ministrstva za gospodarstvo o napovedanem zniževanju referenčnih stroškov sončnih elektrarn, ki so podlaga za določanje cen za zagotovljeni odkup in višine obratovalnih podpor v pogodbah. "Že pri sprejemanju predpisov o podporah in tudi iz posvetov s proizvajalci opreme je bilo jasno, da se bo njena cena zniževala, zato smo predvideli sedemodstotna znižanja. Vendar pa smo ugotovili, da je trend zniževanja cene opreme še večji od predvidenega," so pojasnili na direktoratu za energijo, ki ga vodi Janez Kopač.
"Pojavili so se tudi primeri, ko so bili potencialni investitorji pripravljeni strehe najemati proti plačilu in nudenju različnih ugodnosti najemodajalcem. To je samo potrjevalo, da gre v bistvu za določene dodatne dobičke na račun vseh odjemalcev električne energije," so razložili na ministrstvu in dodali, da "lahko s sistemom podpor, ki so v bistvu dovoljene državne pomoči, pokrivajo upravičene stroške proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, v katerih je razumen dobiček". "Ne smemo pa ustvarjati dodatnih dobičkov," so poudarili.
Stavka tudi v energetiki
Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 05. 10. 2010 Stran: 3
»Zadeve so zelo resne. Jasno smo povedali, da so elektrodistribucije državna lastnina. Eno leto se pogovarjamo z ministrstvom, pa smo zdaj na točno istem mestu kot takrat, ko smo začeli,« pravi Franc Dolar.
Na ministrstvu za gospodarstvo odgovarjajo, da se je Darja Radič s predstavniki sindikata sestala v torek, 28. septembra. Takrat je bilo dogovorjeno, da se bodo znova sestali v ponedeljek, 4. oktobra. »Tako ne drži trditev predstavnikov sindikata, da jim je bil termin ponujen v zadnjem trenutku in da zato niso mogli preložiti sestanka stavkovnega odbora,« trdijo na ministrstvu. Dodajajo, daje iz utemeljitve stavke razvidno tudi to, da reorganizacija elektrodistribucijskih podjetij sploh ni neposredni povod za stavko.
Po tako imenovanem Kopačevem predlogu reorganizacije bi pet elektrodistribucij razdelili na pet omrežnih in pet tržnih delov. Pet omrežnih delov bi postopoma združili v Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO), usoda petih tržnih delov pa ni popolnoma jasna. Po predlogu bi jih pridružili Holdingu Slovenske elektrarne, Gen-I, morda tudi Petrolu, ki se je pred kratkim lotil prodaje elektrike. To je po izjavah Janeza Kopača, direktorja direktorata za energijo, tudi edina pot, ki bi spoštovala evropsko zakonodajo.
Vlada popustila in znižala trošarine na električno energijo
Medij: Dnevnik Avtorji: ks Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 09. 2010 Stran: 19
Ljubljana - Vlada oziroma ministrstvo za finance je prisluhnila opozorilom gospodarstva o katastrofalnih posledicah načrtovanega zvišanja trošarin na električno energijo z enega na 12 evrov in pripravilo spremembo zakonodaje. Če so v julijski noveli zakona o trošarinah napovedovali za 120 milijonov evrov več prihodkov, v včeraj objavljenem predlogu novele zakona o trošarinah napovedujejo za 95 milijonov evrov manj proračunskih prihodkov.
Spomnimo, da je ministrstvo za finance v zasledovanju cilja zvišati proračunske prihodke pred dvema mesecema presenetilo s povišanjem trošarine na električno energijo za gospodinjske in poslovne uporabnike - s 1. avgustom zakon predvideva zvišanje trošarine na elektriko z enega na 6,05 evra, nato pa z novembrom še na 12,1 evra. Že avgusta načrtovan dvig je vlada "preprečila" z uredbo, s katero je izkoristila možnost polovičnega znižanja trošarine, kot to dovoljuje zakon. Zdaj je uveljavljeno zvišanje trošarine na elektriko na 3,05 evra zapisala še v predlog novele zakona. Z novelo se bo znižala tudi trošarina na zemeljski plin, in sicer na 1,8 centa za kubični meter.
Dogovor o znižanju trošarin so dosegli predstavniki ministrstva za gospodarstvo, ministrstva za finance in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), po pojasnilu finančnega ministrstva pa je bil dogovor dosežen "v dobro konkurenčnosti gospodarstva" in da bo ukrep spodbudno prispeval k oživljanju gospodarske dejavnosti.
Elektro Ljubljana zaradi stomilijonskega dolga v likvidnostnih težavah
Medij: Dnevnik Avtorji: Primož Cirman Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 09. 2010 Stran: 19
Ljubljana - Elektro Ljubljana, ki daje kruh 1170 zaposlenim, je zaradi prevelike kratkoročne zadolženosti in neporavnanih obveznosti odjemalcev v resnih likvidnostnih težavah.
Največje domače elektrodistribucijsko podjetje lahko kratkoročna posojila, ki jih je lani na veliko najemalo, servisira le z dodatnim zadolževanjem. Lani mu je tako iz denarnega toka iz poslovanja ostalo le 600.000 evrov.
"Hodimo po robu insolventnosti, dodatnih posojil pa zaradi intenzivnega zadolževanja v preteklosti ne moremo najeti. Letos bomo lahko izpeljali le za 24 milijonov evrov investicij, kar je pol manj od načrtov," je včeraj za Dnevnik dejal predsednik nadzornega sveta Andrej Šušteršič in napovedal, da bodo ministrstvo za gospodarstvo v kratkem zaprosili za soglasje pri pretvorbi dela kratkoročnih posojil v dolgoročna.
"Hodimo po robu insolventnosti, dodatnih posojil pa zaradi intenzivnega zadolževanja v preteklosti ne moremo najeti. Letos bomo lahko izpeljali le za 24 milijonov evrov investicij, kar je pol manj od načrtov," je včeraj za Dnevnik dejal predsednik nadzornega sveta Andrej Šušteršič in napovedal, da bodo ministrstvo za gospodarstvo v kratkem zaprosili za soglasje pri pretvorbi dela kratkoročnih posojil v dolgoročna.
Elektro že lani prekratek za 21 milijonov evrov
Da je Elektru Ljubljana za pokritje tekočega poslovanja in investiranja že lani zmanjkalo skoraj 21 milijonov evrov, je potrdil tudi skrbni pregled podjetja, ki so ga opravili v družbi Jerman & Bajuk. Ta po naših informacijah razkriva, da denarni tok Elektro Ljubljana še zdaleč ne zadošča za financiranje investicij. Od slabih 26 milijonov evrov denarnega toka, ki ga je podjetje lani ustvarilo iz poslovanja, je namreč okrog 25,4 milijona porabilo za amortizacijo in obresti od bančnih posojil.
Vse našteto pomeni, da je Elektru Ljubljana za financiranje investicij ostalo le 600.000 evrov. To je le dober odstotek zneska, ki ga je podjetje lani porabilo za investicije (52 milijonov evrov), iz česar izhaja, da lahko podjetje investicijska posojila servisira zgolj z nadaljnjim zadolževanjem. Samo lani je podjetje najelo štiri nova posojila v skupni višini 32 milijonov evrov, pri čemer se je po dostopnih podatkih zgolj med oktobrom in decembrom lani kratkoročno zadolžilo za 14,5 milijona evrov, ki jih je porabilo izključno za tekoče poslovanje. Ta posojila zapadejo letos jeseni. Zadnji dan minulega leta je imelo tako skupaj za okrog 96 milijonov evrov obveznosti do bank, torej skoraj dvakrat več kot leta 2007, s kratkoročnimi viri pa je financiralo že skoraj desetino vseh dolgoročnih sredstev. To po oceni avtorjev skrbnega pregleda negativno vpliva na kratkoročno plačilno sposobnost družbe.
Čeprav je predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič ocenil, da "izplačevanje plač v podjetju za zdaj ni ogroženo", da se podjetje "sooča s kronično plačilno nedisciplino". "Poleg sto milijonov dolgov imamo še devet milijonov evrov odprtih terjatev in za tri milijone evrov neporavnanih davčnih obveznosti, nad nami visijo nove amortizacije, tudi globa Urada za varstvo konkurence (UVK). Na drugi strani bo država omrežnino dvignila šele januarja, čeprav bi jo po prvotnih načrtih morala že avgusta," je dejal Ribič.
Uradno: MG bi tržne dele distribucij pripojil stebroma
Obenem je poudaril, da "bo za delovanje podjetja ključna sprememba ročnosti posojil". Ministrstvo za gospodarstvo je sicer je Elektru Ljubljana pred kratkim prižgalo zeleno luč za najem 15-milijonskega dolgoročnega posojila za izpeljavo investicij, podjetje pa bi po Ribičevi oceni potrebovalo še najmanj 10 milijonov evrov, s čimer bi pod streho spravilo letošnji naložbeni proračun.
Na ministrstvu, ki ga vodi Darja Radić, imajo sicer z največjim domačim elektrodistribucijskim podjetjem velike načrte. Včeraj so nam namreč potrdili, da nameravajo tržne dele, torej dejavnosti nakupa in prodaje električne energije, v vseh petih elektrodistribucijah oddeliti v nova podjetja, pri čemer se zavzemajo, da bi z državnimi deleži v njih dokapitalizirali oba domača elektroenergetska stebra: Holding slovenske elektrarne (HSE) in Gen Energijo. "Solastniški delež države v omrežnem delu petih obstoječih distribucij nameravamo prenesti v last Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO), do leta 2020 odkupiti deleže zasebnikov v teh družbah in jih nato skupaj s SODO tudi združiti," so nam pojasnili na ministrstvu.
Elektro Ljubljana v rebalans, denar za Stožice obljubljen
Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 08. 2010 Stran: 9
Vsi elektrodistributerji z manjšim dobičkom Mali delničarji Elektra Ljubljana nezadovoljni z razporeditvijo dobička in zavrnitvijo predloga o izstopu iz lastništva - Zadnji ultimat pred odklopom Stožic Ljubljana -
Zadnja med elektrodistributerji sta imela skupščini Elektro Ljubljana in Elektro Gorenjska.
Na prvi so mali delničarji znova napovedali izpodbojne tožbe zaradi napačnih izkazov v bilancah. Elektro Ljubljana bo letos najverjetneje moral opraviti rebalans poslovnega načrta. Denar za dela v Stožicah pa naj bi dobili. Podpredsednik Društva - Malih delničarjev - Skupaj smo močnejši (MDS) Miha Koprivšek je od Elektra Ljubljana zahteval odgovore na več nerešenih vprašanj, ki vplivajo na bilanco družbe.
Elektro Ljubljana bo edini med elektrodistributerji iz naslova poračuna omrežnine v letih od 2004 do 2009 moral doplačati milijon evrov Sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja (SODO), ta denar naj bi nakazal v letih od 2011 do 2012. MDS moti tudi to, da bo Elektro Ljubljana vrnil odjemalcem 3,27 milijona evrov zaradi neupravičenega povišanja cene elektrike, pri tem pa je za tožbo Urada RS za varstvo konkurence rezerviral kar 3,53 milijona evrov.
V MDS pravijo, daje najbolj tragikomično to, da na skupščinah elektrodistribucij predstavniki vlade sprašujejo, kdaj bodo vrnili denar odjemalcem, čeprav vedo, da se bodo morala elektropodjetja zadolževati za izpad tega denarja oziroma za likvidnost. »Po drugi strani pa državna SODO in Agencija za energijo zadržujeta 15,5 milijona evrov na svojih računih in jih nameravata izplačati elektrodistributerjem šele v letih od 2011 do 2012.
Bilančnega dobička 463.973 evrov predstavniki države niso namenili za izplačilo dividend, temveč so ga pustili nerazporejenega. Mali delničarji so dali še predlog za izstop iz lastništva, vendar ni bi sprejet. »Zato smo pooblaščenci Društva MDS in pooblaščenec KD Kapitala napovedali izpodbojno tožbo,« so povedali v društvu.
Elektro: Bilance niso potvorjene
Medij: Primorske novice Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 28. 08. 2010 Stran: 2
NOVA GORICA ► V Elektru Primorska so se včeraj odzvali na navedbe Združenja malih delničarjev po sredini skupščini podjetja, da bilančni dobiček ni 166.000 evrov, kot trdi Elektro, ampak precej višji, saj bi moral vključevati tudi poračun preveč plane omrežnine. V Elektru odločno zavračajo, da bi bili računovodski izkazi podjetja za minulo poslovno leto napačno izkazani. Dodajajo, da je javna agencija za energijo pripravila poračun regulativnega leta 2009 maja letos in tega podatka ni bilo moč uporabiti za pripravo bilanc za lansko leto.
