ELEKTRO Podjetja

Medij: Finance Avtorji: J. Ši. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 16. 04. 2012  Stran: 14

Elektro Ljubljana je na ravni skupine lani ustvaril 8,4 milijona evrov dobička pred davki, kar je za 6,6 milijona evrov več kot v letu 2010. Prihodki družbe so znašali 96 milijonov evrov, karje za dobro petino več kot leto prej. Družba je lani prvič po nekaj letih premora izplačala dividende (v višini 0,02 evra za delnico), delničarji pa si dividende lahko obetajo tudi letos. »Uprava bo pripravila predlog višine. Lastniku je treba nekaj dati, a je treba misliti tudi za naprej -tudi za naložbe bomo namreč potrebovali denar,« pravi prvi nadzornik družbe Andrej Šušteršič. Dobra petina družbe je namreč v lasti malih delničarjev, med njimi je največji KD Kapital, ki ima v lasti skoraj petodstotni delež družbe.

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 04. 2012 Stran: 9

Elektro Ljubljana: Premalo naložb za rast gospodarstva in sončne elektrarne - O višini regresa se pogajajo s sindikati

Skupina Elektro Ljubljana je imela lani 8,4 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, vendar so zaradi zadolženosti iz preteklih let v naložbe vložili le 21,1 milijona evrov. Večje bilo tudi stečajev podjetij, ki so pustila milijonske dolgove, nazadnje Papirnica Radeče milijon evrov. Borut Tavčar Elektro Ljubljana je lansko leto sklenila s 5,8 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, hčerinska družba Elektro energija, ki trguje z električno energijo, pa z 2,1 milijona evrov. Skupina je dobiček iz leta 2010 povečala za 6,6 milijona evrov. Predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič za letos načrtuje povečanje dobička še za milijon evrov. Nadaljevali bodo mehko zmanjševanje števila zaposlenih in vseh stroškov. S tem je zadovoljen tudi nadzorni svet, ki ga vodi Andrej Šušteršič. Še vedno pa se pozna velika zadolženost podjetja iz preteklih let. »To se kaže še danes, pri investicijah,« je dejal Šušteršič.

Le za 21,1 milijona evrov naložb je za Elektro Ljubljana premalo, morali bi vlagati po 45 milijonov evrov.

»Premalo naložb pomeni škodo za celotno gospodarstvo,« meni Šušteršič. Ribič je pojasnil, da je težava zastarelost omrežja (nekateri vodi so še iz 40. let), zastala je tudi krepitev omrežja z 10- na 20-kilovoltno raven, od odobrenih 100 megavatov novega odjema pa jim je uspelo priključiti 75 megavatov. Priporočila lastnika o regresu so le priporočila, NS in uprava pa morata delati po zakonu, menita Andrej Šušteršič (skrajno desno) in Andrej Ribič (ob njem). Foto Matej Družnik

Večja zadrega je tudi hiter vzpon postavljanja sončnih elektrarn (lani 256 soglasij za 34 megavatov moči), večinoma tam, kjer je šibko omrežje. »Prihodnje leto bomo za naložbe namenili 27 milijonov evrov, leta 2014 pa 35 milijonov evrov,« je napovedal Ribič in opozoril, da bo to še vedno premalo.

Konkurenca je živa

»Elektro Ljubljana je edino podjetje v Sloveniji, ki trenutno s paketom XXL zagotavlja enako ceno elektrike v prihodnjih treh letih,« je dejal Ribič, ki priznava, da s ceno za gospodinjstva niso konkurenčni najugodnejšemu ponudniku, saj ta dobi elektriko iz Jedrske elektrarne Krško po nižji ceni. V razvoj pametnih omrežij spada paket Kupi prihranek, s katerim uporabnikom omogočajo, da svoje aparate uporabljajo od dve do tri ure na dan, ko je celotna poraba elektrike manjša. Ta časovna okna napovedujejo tudi na socialnih omrežjih. Skupina Elektro Ljubljana bo cene doma poskušala znižati še s trgovanjem na tujih trgih. Letos nameravajo odpreti družbi v Avstriji in Nemčiji, prihodnje leto pa naj bi se širili v Srbijo, Makedonijo in na Hrvaško.

Ponudba Elektra Ljubljana za poslovne porabnike pa je že konkurenčna ponudbam drugih trgovcev.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Delo Avtorji: Željan Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2012 Stran: 10

Dogovor Po slabih dveh mesecih sta uprava in sindikat družbe vendarle dosegla dogovor - Je bila stavka nepotrebna?

Dogovor predvideva izplačilo zneska v višini 500 evrov bruto vsem zaposlenim (razen upravi, direktorjem sektorjev in tistim zaposlenim, ki ne bodo podpisali individualnega dogovora) kot tudi akontacijo nagrade v roku 30 dni po podpisu dogovora. Po besedah Tjaše Frelih, ki v družbi skrbi za odnose z javnostjo, bo Elektro Primorska z vsakim zaposlenim dodatno sklenila ustrezen pisni individualni dogovor, ki bo tudi pogoj za izplačilo prej navedenega zneska.

Če bo sodišče ugotovilo, da delavcem po kolektivni pogodbi pripada polni znesek božičnice v višini 1465 evrov bruto, bo družba preostali znesek izplačala po pravnomočni sodni odločbi v dveh enakih mesečnih obrokih. Če bo sodišče odločilo, da zaposlenim za lani ne pripada nagrada po 129. členu podjetniške kolektivne pogodbe, bodo vsi prejemniki akontacije nagrade znesek sporazuma vrnili, in sicer z odtegljaji pri plači v desetih zaporednih mesečnih obrokih, od tega bo prvi obrok pri prvi plači po pravnomočnosti sodne odločbe.

Obe strani nekoliko popustili

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 01. 2012 Stran: 21

Ljubljana - Elektrodistribucijska podjetja in Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) so od včeraj očitno tudi uradno v vojni.

Njen končni cilj predstavlja za približno osem mi]ijonov evrov omrežnin za priključno moč, do katerih je upravičen Sodo, distribucije pa želijo, da pripade del tudi njim, in sicer za že zgrajeno omrežje, v katerega so v preteklosti vlagale same. Vse kaže, da so za zdaj glavno orožje v vojni mali delničarji, ki imajo v lasti petinske deleže v petih elektrodistribucijah. Ti so namreč prepričani, da jih bo država opehari]a tudi za do dva mi]ijona evrov na leto. A njihova ocena, da so kot delničarji upravičeni do dela j avnih daj atev, kar omrežnina je, odpira tudi vprašanje, ali lahko dejanski financerji gradnje in razvoja omrežja, torej porabniki električne energije, ki plačujejo omrežnino za prildjučno moč, od elektrodistribucij pričakujejo vračila vlaganj po zgledu Telekoma Slovenije.

Medij: Žurnal24 Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 26. 01. 2012 Stran: 4

Imejte malo sočutja do tistih državljanov in državljank, ki o božičnici ali 13. plači lahko le sanjajo. Društvo malih delničarjev sindikalista Dušana Semoliča in Valterja Vodopivca poziva, naj prekineta stavko v Elektru Primorska.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 01. 2012 Stran: 9

Predvideno je, da naj bi podjetja v pretežni državni lasti za letošnje dividende namenila med tretjino in polovico lani ustvarjenega čistega dobička. Enako velja tudi za elektra podjetja

 Kmalu se bodo pričele redne skupščine delničarjev, zato smo predstavnike Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) poprosili, da nam vnaprej predstavijo, kakšno dividendno politiko bodo zasledovali v podjetjih z {nejposrednim pretežnim državnim lastništvom. Kako bodo pri tem upoštevali aktualno gospodarsko krizo, dejstvo, v kateri dejavnosti posluje posamezno podjetje, in konkretne okoliščine pri določenih konkretnih podjetjih.

Mimogrede, predlani je imel Telekom Slovenije ob slabitvah nekaterih finančnih naložb celo okrog 200 milijonov evrov izgube, pa so v AUKN z nasprotnim predlogom celo dosegli dvig izplačila dividende. Takrat so to utemeljevali z dobrim tekočim lanskim poslovanjem, močnim finančnim položajem Telekoma ter da višje izplačilo dividende ne ogroža likvidnosti podjetja, odplačevanja njegovih obveznosti in izvedbe tekočih investicij. "Politika dividend je pomemben element korporativnega upravljanja, ki mu v agenciji posvečamo posebno pozornost. Optimalna politika dividend namreč uravnava ravnotežje med tekočimi dividendami in prihodnjo rastjo poslovanja podjetja ter maksimizira tržne vrednost enote lastniškega kapitala in s tem premoženje lastnikov podjetja. Osnovna pričakovana stopnja dividendnega donosa za vsako posamezno podjetje v portfelju agencije se bo določila ob upoštevanju kapitalske strukture, pričakovane stopnje donosnosti kapitala, na izračunu optimalnih povprečnih tehtanih stroškov kapitala in na drugih ekonomsko upravičenih dejavnikih," pojasnjuje mag. Mojca Mele, ki v AUKN skrbi za odnose z javnostmi.

Medij: Delo Avtorji: Željan Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 01. 2012 Stran: 4

Nova napoved stavke Uprava Elektra Primorska bo z vsemi pravnimi sredstvi ščitila poslovni interes družbe.

Nova Gorica - Niti včerajšnja pogajanja med upravo Elektra Primorska in stavkovnim odborom niso bila uspešna. Za danes je znova napovedana stavka, uprava pa je na predlog Društva Malih delničarjev - Skupaj smo močnejši (MDS) zaposlenim že napovedala odstop od podjetniške kolektivne pogodbe.

»Pogajanja so bila, napredka pa nobenega, zato bomo znova stavkali. Nimamo razlogov, da bi odstopili od naših zahtev,« je ob koncu včerajšnjega delovnega dne za Delo povedal vodja stavkovnega odbora v Elektra Primorska Valter Vodopivec. Tako bodo danes stavkali že peti dan, in sicer od 7.30 do 10.30. Po besedah Tjaše Frelih, ki v dražbi skrbi za stike z javnostjo, je dvočlanska pogajalska skupina uprave predlagala stavkovnemu odboru ustanovitev arbitražnega sveta, ki bi opredelil temeljne poslovne cilje družbe in ugotovil, ali so bili izpolnjeni. Do dokončne odločitve bi po tem predlogu vsem zaposlenim razen upravi in direktorjem sektorjev, takoj ko bi bilo to tehnično izvedljivo, izplačali 500 evrov bruto na zaposlenega v dveh obrokih. Prav tako so stavkajočim predlagali, da bi, če arbitražni svet ugotovi, da so bili poslovni cilji za lansko leto izpolnjeni, vsem zaposlenim razen upravi in direktorjem sektorjev izplačali še razliko nagrade od 500 evrov na zaposlenega do višine, ki jo predvideva podjetniška kolektivna pogodba.