Elektro Ljubljana

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. februar 2022 Stran: 4

Vlada Republike Slovenije je v soboto 29. 01. 2022 sprejela obsežen paket ukrepov za blažitev vplivov dviga cen energije.

Ljubljana, 03.02.2022

Naj na začetku izpostavimo, da vsekakor pozdravljamo in podpiramo namen ukrepov, čeprav so sprejeti sorazmerno pozno. Evropska komisija je že v oktobru 2021 vladam predlagala, da spričo rastočih cen energije nemudoma ukrepajo.

Predstavljeni ukrepi bodo, čeprav pozno, v pomoč prizadetemu prebivalstvu in gospodarstvu, ki so zaradi rastočih cen v precejšnjih težavah. Na drugi strani pa nikakor ni možno podpreti načina izvedbe ukrepov, ki na eni strani ogrožajo naložbe v energetski sektor in prehod v zeleno gospodarstvo, na drugi strani pa povzročajo gospodarsko nevzdržen položaj za elektrodistribucijska podjetja in njene lastnike.

Prepričani smo, da ni pravilno zasledovati samo takojšnjih učinkov, temveč je potrebno upoštevati nastanek dolgotrajnejših posledic, ki pa bodo težko popravljive.

Osnova za izvedbo začrtanih ukrepov je med drugim Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki je že v nujnem postopku sprejemanja v parlamentu. Predlog tega zakona predvideva, da se bodo tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine znižale na nič. Primanjkljaj omrežnine za leto 2022, ki bo zaradi tega nastal, naj bi se predvidoma pokril tako, da Agencija za energijo v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leto 2022 zniža priznani regulirani donos na sredstva distribucijskega operaterja. Posledično lahko sklepamo, da bo breme, naloženo distribucijskemu operaterju in vsem elektrodistribucijskim podjetjem ter izključno njim, skupaj presegalo 70 mio EUR.

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine ali drugih virov, ni znan, ste pa vi osebno v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

• Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj manj kot 40 mio EUR čistega dobička, od tega je bilo za dividende namenjenih zgolj 13,5 mio EUR (od česar je Republika Slovenija prejela 10,8 mio EUR oz. cca 80 % vseh dividend), preostanek pa naj bi predstavljal ključni vir za prepotrebna vlaganja v vzdrževanje in nadgradnjo omrežja;
• Izpad 70 mio EUR omrežnine bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije,
• Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji bodo ostali brez že tako bornih dividend, saj te že sedaj ne dosegajo minimalnih standardov Zakona o gospodarskih družbah (donos 4% na osnovni kapital);
• Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vlagajo 130 mio EUR;
• Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 že 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
• Izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR imela na voljo samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR), bo imel velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
• Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani, da bo realizacija NEPN (in s tem energetsko-podnebnih zavez) nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
• Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijskih podjetij, kar bodo ta gotovo uspela premostiti, vendar ne brez škode za poslabšanje kazalcev zadolženosti, kar lahko resno ogrozi sedanje vire financiranja pri Evropski investicijski banki in drugih bankah, katerih dostopnost in ugodnost je odločilno odvisna od vzdrževanja primerno nizkih kazalcev zadolženosti;
• Kazalci zadolženosti (»neto finančni dolg / EBITDA«) bodo zelo verjetno narasli na 4 in več, pri čemer dane zaveze do bank variirajo med 2,0 in 3,5; nedoseganje teh kazalcev lahko elektrodistribucijska podjetja pahne v odpoklice obstoječih kreditov in druge s tem povezane posledice (zvišanje obrestnih mer ipd.);
• spominjamo, da je na dan 31.12.2020 imelo vseh 5 EDP-jev skupaj kar za 263 mio EUR že obstoječih odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez glede kazalcev zadolženosti ima lahko torej izjemno daljnosežne učinke v obliki povečane ogroženosti dolgoročno vzdržnega poslovanja.

Glede na takšne zneske izpada omrežnine iz leta 2018 in 2020 (posledice znižanja donosa na sredstva še niso sanirane) ter načrtovani izpad omrežnine v letu 2022 za elektrodistribucijska podjetja predstavljajo bistveno večji likvidnostni izziv, kot ga je predstavljal katastrofalni žled leta 2014 in orkanski veter nekaj let za tem. Ukrepi, ki jih predlaga vaše ministrstvo, so zato za delovanje distribucijskega sistema lahko bolj finančno »uničujoči«, kot sicer številne in vedno pogostejše naravne ujme.

Kratkoročne vzdržnosti delovanja sistema za uporabnike in odjemalce, kar podpiramo, torej ni mogoče dosegati na račun žrtvovanja dolgoročne vzdržnosti sistema. Najdražje je namreč nestabilno, nevzdrževano in nezanesljivo omrežje, kar bomo večkratno plačali vsi uporabniki in odjemalci, ne le mali delničarji in država kot največji delničar.

Mali in manjšinski delničarji zato ostro nasprotujemo predvidenemu financiranju ukrepa oprostitve plačila omrežnine na način, kot je bil predstavljen, namesto iz splošnih proračunskih postavk. Pozivamo vas, da navedeno upoštevate in ustrezno spremenite predlagani zakon, ki je v parlamentarni obravnavi.

In kakšne so konkretne možne rešitve tega izziva?

Po našem mnenju je potrebno sredstva za izvedbo ukrepa oprostitve plačila omrežnine zagotoviti iz drugih finančnih virov, kot so npr. podnebni finančni sklad ali državni proračun.

Zato, spoštovani minister, od vas pričakujemo zelo konkreten odgovor, kakšne posledice in finančne učinke ste vi oz. vaše strokovne službe predvideli ob pripravi zakona z vidika vpliva na nujno potrebne investicije v omrežje, ter jasne odgovore, iz katerih sredstev boste nadomestili realizacijo NEPN, predvsem pa izpade sredstev elektrodistribucijskih podjetij, ker ta sredstva že sedaj pretežno služijo opravljanju temeljne dejavnosti in ne dobičkom delničarjev, kot smo podrobneje razložili zgoraj. Konkretni odgovor naj vključuje pojasnilo, iz katerih virov bo Republika Slovenija nadomestila sredstva za morebitno plačevanje povišane obrestne mere na kreditih ali nadomestila kredite, ki bi bili odpoklicani zaradi kršitve obstoječih zavez glede kazalcev zadolženosti?

Poudarjamo, da so elektrodistribucijska podjetja organizirana v obliki delniških družb, kar pomeni, da za njihovo upravljanje ter tudi za ravnanje posameznih delničarjev (četudi gre za največjega delničarja, Republiko Slovenijo) veljajo določila Zakona o gospodarskih družbah, vključno z določili glede odškodninske odgovornosti za ravnanja, s katerimi se družbi povzroča škoda!

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Vanja Tekavec Teme: Elektro distribucija Datum: Torek, 9. november 2021 Stran: 10

Razrešitev dolgoletnega direktorja Elektra Ljubljana Andreja Ribiča je, kot kaže, uvod v politično čistko, s katero želi vladajoča politika nastaviti svoje ljudi v največjega slovenskega trgovca z električno energijo Gen-I in s tem prevzeti vpliv v posavskem delu domače energetike.

Odziv Andreja Ribiča na petkovo krivdno razrešitev z mesta predsednika uprave Elektra Ljubljana je sprožil vrsto odzivov v domači politiki. Odzvala sta se tako opozicija kot del vladajoče koalicije. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec očitke, da stoji za Ribičevo razrešitvijo, zanika. »Kot minister za infrastrukturo nimam nobene možnosti vplivanja na kadrovanje v državnih podjetjih. Na ministrstvu skrbimo za zakonodajo, za kadrovanje pa so pristojne druge institucije. Ne vem, kako so nastale te obtožbe,« se je odzval Vrtovec. Minister ni želel komentirati niti vprašanja, kako kot politik gleda na to, da je generalni sekretar SDS Borut Dolanc 18. oktobra letos povabil Andreja Ribiča v državni zbor in mu v pisarni poslanca SDS Danijela Krivca ponudil sporazum o predčasnem odhodu z mesta predsednika uprave Elektra Ljubljana. »Tega primera ne poznam. Videl sem ga po televiziji. Če bi poznal vsebino, bi jo lahko komentiral,« je odgovoril minister.

Od Dolanca so se, kot kaže, distancirali tudi v SDS. »Kot veste, generalni sekretarji strank nimajo zakonsko opredeljenih pravic imenovanja kadrov v družbah, v katerih je država lastnica oziroma zgolj vpletena v lastniško strukturo družbe. Pristojnosti za to imajo zgolj Slovenski državni holding in nadzorni sveti posameznih družb. Iz tega razloga so kakršne koli špekulacije o vsebini zasebnih pogovorov irelevantne in brez teže,« so poudarili v SDS. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako neki je lahko pogovor, ki ga generalni sekretar stranke opravi v pisarni vodje poslanske skupine z direktorjem nekega podjetja, kjer mu ponudi prekinitev pogodbe, zaseben.

Je glavna tarča Robert Golob?

Medtem ko politiki vladajoče koalicije zavračajo odgovornost za Ribičevo razrešitev, pa je ta prepričan, da je bila ta uvod v kadrovski cunami, s katerim želi vladajoča koalicija nastaviti svoje ljudi v slovenskega trgovca z električno energijo Gen-I. Slednjega od leta 2006 vodi Robert Golob, ki mu vladajoča koalicija ni naklonjena, mandat pa mu poteče 17. novembra.

Elektro Ljubljana ima namreč pomembno vlogo na skupščini Gen-I pri odločanju o imenovanju direktorja, zato je Ribič prepričan, da so ga krivdno odstavili zato, da bi mu odvzeli glasovalne pravice pri odločanju o novem mandatu Roberta Goloba na čelu Gen I. Tudi pri tem je Ribič uprl prst v ministra Vrtovca.

Pojasnimo: Gen-I je v polovični lasti Gen energije in polovični lasti družbe Gen-El. Slednja je v polovični lasti Gen-I, po četrtino pa imata v lasti Elektro Ljubljana in Gen energija. Po družbeniški pogodbi Gen-I se o novem predsedniku uprave družbe odloča na skupščini, pri čemer pa se morata o kandidatu strinjati oba družbenika, torej tako Gen energija, ki ga vodi Martin Novšak, kot tudi direktorica Gen-El Martina Pohar. Slednja mora za to dobiti tudi soglasje svojega nadzornega sveta, kjer pa ima Elektro Ljubljana svojega predstavnika.

Golob je doslej imel podporo svojih lastnikov, kar pa bi se lahko spremenilo, saj so se spremenila politična razmerja. Natančneje, nadzorni svet Gen energije vodi član SDS Cvetko Sršen, neuradno pa nadzorni svet obvladujeta NSi in SMC. Nadzorniki Gen energije so o Golobovi usodi odločali danes; po naših informacijah so pozno zvečer sklenili, da Novšaku ne dajo soglasja za imenovanje Goloba za nov mandat. Skupščina Gen-I bo po naših informacijah o tem dokončno odločala jutri. Pričakovati je, da bo jutri o novem predsedniku Gen-I odločal tudi nadzorni svet Gen-El. V njem sedijo predsednika uprave Elektra Ljubljana in Gen Energije, torej Andrej Ribič in Martin Novšak, in še dva zaposlena v Gen-I.

Ribič: Razloge za moj odpoklic skušajo zlorabiti

Andrej Ribič trdi, da za njegovo razrešitev ni bilo nobenih razlogov, kar namerava dokazati tudi na sodišču. »Takoj ko bom dobil odločbo o krivdni razrešitvi, bom na sklep nadzornega sveta Elektra Energije vložil izpodbojno tožbo na sodišču,« je poudaril. Da je bila razrešitev politična, po njegovem nazorno nakazuje tudi dejstvo, da se je v njegovo razrešitev že pred tedni vpletel generalni sekretar SDS Borut Dolanc.

»Zapis nadzornega sveta, da odloča o moji krivdni razrešitvi, hkrati pa mi ponuja sporazum o predčasnem odhodu, je kontradiktoren in za nadzornike tudi kazniv. Če sem kriv, bi me morali brez pogajanj razrešiti takoj,« je med drugim poudaril Ribič. Na vprašanje, kaj so mu v krivdni razrešitvi očitali nadzorniki Elektra Ljubljana, je Ribič danes poudaril, da tega (še) ne ve, saj mu nadzorniki odločbe še niso vročili.

Ribič pravi, da so se pritiski nanj začeli letos spomladi, ko se je kot direktor Elektra Ljubljana uprl, da bi družbi Gen energija prodal 25-odstotni delež Elektra Ljubljana v družbi Gen-El. Pogodba med družbeniki Gen-El je Gen energiji, ki jo vodi Martin Novšak, do konca letošnjega junija namreč omogočala, da kupi delež Elektra Ljubljana v Gen-El (tako imenovana call opcija), če bo Elektro Ljubljana zaradi posebne regulatorne zahteve primoran prodati delež in bo za to podano tudi soglasje SDH. SDH, ki ga je takrat že vodil Janez Žlak, ki ga je imenovala SDS, je Gen energiji podelil soglasje in ta je konec junija unovčila opcijo.

A v Elektru Ljubljana so menili, da regulatorna zahteva ni izpolnjena in da je cena, ki jo ponuja Gen energija, za več milijonov evrov nižja od dejanske tržne vrednosti, zato so zavrnili ponudbo Gen energije in podjetju vrnili kupnino. Gen energija je kasneje kupnino še enkrat nakazala Elektru Ljubljana, Ribič pa je sprožil sodni spor, ki še traja.

»Elektro Ljubljana je delničarska družba. Ker je vrednost naše naložbe v družbi Gen-El bistveno večja, kot nam je ponujala opcija, sem uporabil vsa sredstva, da bi zavaroval našo družbo in s tem tudi premoženje malih delničarjev,« je poudaril Ribič.

Ribič je prepričan, da bi moral Elektro Ljubljana za svoj delež v družbi Gen-El dobiti najmanj nadomestilo, ki predstavlja njegovo realno tržno vrednost. S tem namenom je naročil tudi cenitvi deleža v Gen-El na konec leta 2020 in na dan 30. junija 2021. Obe potrjujeta, da zneski, ki jih je neformalno ponujal Gen, niso ustrezni, trdi Ribič. Med drugim je Ribič navedel, da je pritiske nanj izvajala tudi uslužbenka Slovenskega državnega holdinga Vanessa Grmek.

SDH: Ribič zavaja javnost

Na dogajanje so se odzvali tudi v SDH. Kot so zapisali v izjavi za javnost, Ribič enostransko, zavajajoče in poenostavljeno javnosti predstavlja zapletene večstranske civilnopravne in korporacijske odnose. Ob tem so opozorili, da je Ribič že leta 2018 sklenil pogodbo, s katero je opcijo do nakupa deleža Elektra Ljubljana v Gen-El pridobila družba Gen. »Vsi ti pravni posli so določali način uveljavitve opcijskih upravičenj in tudi ceno; odobrili so jih tudi pristojni organi družbe Elektro Ljubljana,« so med drugim zapisali v SDH. Gen energija je dogovorjeno opcijo do nakupa junija 2021 uveljavila, vendar je Elektro Ljubljana kasneje v zvezi s tem sprožil sodni postopek. Še več, isti delež, za katerega je opcijo uveljavila Gen energija, je Elektro Ljubljana ponudil trgu, med drugim navajajo v SDH, kjer zanikajo tudi Ribičeve navedbe o pritiskih za njegovo zamenjavo.

Medij: N1  Avtorji: Andreja Lončar  Teme:  Elektro Ljubljana, GEN-I, GEN Datum: Sreda, 03. november 2021 VIR: Tukaj

Nadzorniki Elektra Ljubljane so se danes popoldne sestali na seji. Predsednika uprave Andreja Ribiča niso razrešili, bo pa nova seja nadzornega sveta v kratkem, so nam povedali v Elektru Ljubljana. Za zdaj ni jasno, ali mu bodo novi nadzorniki vendarle pustili dokončati mandat, ki se mu izteče marca. Teden dni pred skupščino Gen-I prav tako ostaja odprto vprašanje, ali lahko še nerazčiščena zgodba o domnevnem prikrivanju začetka prodaje lastniškega deleža Gen-I zamaje tudi stolček Roberta Goloba.

Kadrovske in lastniške spremembe tresejo državno energetiko, oziroma predvsem njen posavski steber: podjetja okrog trgovca z električno energijo Gen-I, ki letno ustvari 2,2 milijarde evrov prihodkov in skupaj s pridruženo Elektro energijo z elektriko oskrbuje 40 odstotkov slovenskih gospodinjstev.

Na prepihu dobra tretjina lastništva

V SDH, ki ga vodi Janez Žlak, so lani decembra zapisali, da gre skupina Gen v “korporativno občutljivo obdobje, zaradi mogočih lastniških prestrukturiranj znotraj skupine in novih prevzemov”.

Gen-I je imela namreč v strateškem načrtu za letošnje leto prodajo 50-odstotnega deleža v Gen-EL, prek katerega je 25-odstotna lastnica same sebe (kot izhaja iz spodnje grafike, je največja lastnica Gen energija z 62,5 odstotka, dodatnih 12,5 odstotka Gen-I je v lasti Elektra Ljubljane).

Prav tako je bila konec lanskega leta nejasna usoda 25-odstotnega lastniškega deleža Elektra Ljubljana v Gen-EL (ki pomeni 12,5 odstotka Gen-I). Ljubljanski distributer je imel v družbeniški pogodbi zapisano, da lahko Gen energija do sredine letošnjega leta odkupi njegov delež v Gen-EL (tako imenovana call opcija), če bo Elektro Ljubljana zaradi posebne regulatorne zahteve primoran prodati delež in bo za to podano tudi soglasje SDH.

Foto : N1/Uroš Kokol

Dve potencialno sporni pogodbi

Skoraj leto dni kasneje je lastniška struktura še enaka. Glavno besedo v podjetju ima torej Gen Energija, ki jo vodi Martin Novšak in je v celoti v državni lasti. Novšak pa za najpomembnejše odločitve potrebuje soglasje Elektra Ljubljane, ki ga vodi Andrej Ribič, in Gen-I, ki ga vodi Robert Golob.

Čeprav se lastništvo ni spremenilo, pa zdaj že drugič letos v javnost curljajo novice o napetostih med lastniki Gen-I in upravljavci državnega premoženja. Verjetno ni nepomembno, da tokrat na dan prihajajo tik pred skupščino Gen-I, ki bo prihodnji teden in na kateri bo uprava z Golobom na čelu iskala nov mandat.

Za kaj gre? Televizija Planet TV je prejšnji teden poročala, da sta upravi Gen-I in Elektro Ljubljana maja letos sklenili medsebojno pogodbo za skupno prodajo 75 odstotkov Gen-EL, ki je polovična lastnica Gen-I (prodajajo torej 37,5 odstotka lastništva). Avgusta pa sta podjetji sklenili še pogodbo s svetovalno hišo KPMG.

Ta v prvi fazi, ki naj bi potekala do 12. novembra, predvideva iskanje potencialnih kupcev. Za to fazo bo Gen-I KPMG plačala 60 tisoč evrov, Elektro Ljubljana pa 30 tisoč evrov, so nam povedali v podjetjih.

Ko bo konec prve faze, lahko podjetji pogodbo s KPMG prekineta ali pa odobrita prehod v drugo fazo dogovora, ki predvideva prodajo samih deležev. Za to bi svetovalna hiša dobila med 300 tisoč in 420 tisoč evrov provizije.

Gen-I: Gre za konstrukt

Problem je, da naj bi upravi vse to storili, brez da bi njuni nadzorniki (Gen energija kot največja družbenica Gen-I ter nadzorniki Elektra Ljubljane, ki jih imenuje vlada), upravljavec državnega premoženja SDH, ministrstvo za infrastrukturo Jerneja Vrtovca vedeli za to.

V Gen-I so medijske objave označili za neresnične in celo zgodbo za konstrukt. Pravijo, da so posamezne faze postopkov nameravane prodaje deleža “večkrat predstavili ključnim odločevalcem”, to je družbenikom in njihovim organom. “Tudi v Poslovnem načrtu za leto 2022, ki smo ga posredovali upravi GEN energije in SDH v začetku septembra letos, je prodaja te naložbe jasno in natančno opredeljena. Po našem vedenju uprava SDH na to temo ni imela nobenih zadržkov niti vprašanj.”

In dodajajo, da sami deleža ne bi mogli prodati: “Uprava za prodajo deleža potrebuje potrditev in soglasje ostalih družbenikov Gen-EL, soglasje skupščine Gen-I, soglasje nadzornega sveta Gen energije ter uprave SDH. Vse to potrjuje, da brez soglasja države, lastniške strukture Gen-I ni mogoče privatizirati in so pretekle objave nekateri medijev neresnične.”

Testiranje trga ali kaj več?

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. julij 2021 Stran: 3

Spor med Elektrom Ljubljana in Gen energijo - Minister Jernej Vrtovec je nakazal zamenjavo dolgoletnih direktorjev

V slovenski energetiki se je, kot kaže, vnel boj za nadzor nad družbo Gen-I, podjetjem, ki na leto ustvari več kot dve milijardi evrov prihodkov in bo letos posloval z več kot 40 milijoni evrov čistega dobička. Upravi družbe, ki jo vodi Robert Golob, bo letos potekel mandat. Pot do vpliva v Gen-I vodi skozi Elektro Ljubljana, kjer se maje položaj predsednika uprave Andreja Ribiča.

Menjave nekaterih direktorjev v slovenskih energetskih družbah je nakazal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Jernej Vrtovec, minister za razvoj in kohezijska sredstva Zvonko Černač, generalni direktor HSE Viktor Vračar in župan Hrastnika Marko Funkel so na začetku tega meseca s pritiskom na rdeči gumb simbolično položili temeljni kamen za gradnjo največje sončne elektrarne v Sloveniji, ki bo v Prapretnem, kjer je nekoč odlagala Termoelektrarna Trbovlje. Zdi pa se, da je Vrtovec na tem dogodku v svojem govoru tudi simbolično pritisnil na zeleni gumb morebitnih kadrovskih menjav v energetiki: »V energetiki se včasih zdi, da so nekateri posamezniki večni, da gre za samopašništvo.« Napovedal je kadrovsko okrepitev nekaterih družb, da bodo lahko vodile dolgoročne investicije, pri čemer Vrtovec omenja proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in jedrsko energijo. »Samopašništvu v energetiki bo treba reči ne. Temu bo vlada sledila in kot minister ne bom dopustil, da bi bilo karkoli samoumevno. V gospodarstvu ni nič samoumevno, tudi to, da je nekdo na določenem položaju daljši čas, ne.«

Del vladajoče politike si najbolj želi zamenjave Andreja Ribiča in Roberta Goloba, je slišati v pogovoru z več neuradnimi viri. Omenja se tudi možnost zamenjave generalnega direktorja Gen energije Martina Novšaka. Vendar naj bi ta imel podporo okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Kakršnekoli zanesljive kadrovske razplete je za zdaj še negotovo napovedovati.

Skupščina Elektra Ljubljana, v katerem ima država 80-odstotni delež, je na začetku tega meseca prevetrila nadzorni svet; trem članom se bo konec avgusta iztekel mandat, Davida Skornška pa so odpoklicali. Zbor delničarjev je nov mandat podelil Davorinu Dimiču, ki je bil že zdaj nadzornik; Urški Gašperlin, uslužbenki D. S. U. in od prejšnjega meseca nadzornici Dravskih elektrarn; Božidarju Godnjavcu, uslužbencu ministrstva za infrastrukturo in novemu nadzorniku Luke Koper; ter Gorazdu Justinku, dekanu na Novi univerzi Petra Jambreka. Po neuradnih informacijah si je koalicijski trojček SDS, NSi in SMC razdelil nadzorni svet, ki bo mandat začel na začetku septembra. Takrat bi se lahko zgodile tudi kadrovske spremembe na čelu Elektra Ljubljana, kjer bo Andreju Ribiču mandat potekel marca prihodnje leto. Pritisk za prodajo Gen-EL Hkrati z napovedjo ministra o zamenjavah v energetiki in morda tudi nepovezano z njo poteka spor o prihodnjih vplivih v družbi Gen--EL, ki je polovična lastnica Gen-I. Po naših neuradnih informacijah v Slovenskem državnem holdingu (SDH) pritiskajo na Ribiča, da Elektro Ljubljana družbi Gen energija proda 25-odstotni delež v podjetju Gen-EL. Gen energija je že 25-odstotna lastnica podjetja Gen-EL, preostali polovični delež pa ima Gen-I. 

To razkriva notarski zapisnik letošnje skupščine Elektra Ljubljana, kjer so vprašanje prodaje Gen--EL odprli mali delničarji. Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS, je na skupščini vprašal, ali je v prodajnem procesu oziroma postopku morebitne prodaje deleža v Gen-EL prišlo do nedovoljenih svetovanj večinskega lastnika Elektra Ljubljana ali tretjih oseb, ki niso zaposlene v družbenikih Gen-EL. Andrej Ribič je odgovoril, da so določeni poskusi sicer bili, vendar jih ni upošteval in se je pri svojem ravnanju vedno odločal v korist Elektra Ljubljana.

Na naše vprašanje o pritiskih so v SDH odgovorili, da pri upravljanju spoštujejo meje korporativnega upravljanja ter pristojnosti organov vodenja in nadzora družb v upravljanju: »Prav tako spoštujemo tudi vse odločitve organov Elektra Ljubljana v zvezi z vzpostavljenim pogodbenim razmerjem z družbo Gen energija, sprejetim v letih 2018 in 2020, zato so morebitna namigovanja o nedovoljenih pritiskih brez osnove.«

Možno oškodovanje Elektra Ljubljana

Pojasnimo podrobnosti. Družba Gen energija je do konca junija imela pravico, da odkupi poslovni delež Elektra Ljubljana v Gen--EL (tako imenovana call opcija), če bodo izpolnjene regulatorne zahteve, ki bodo Elektru Ljubljana preprečevale ohranitev te naložbe, in če bo za to podano soglasje SDH, ki te regulatorne zahteve potrjuje. Gen energija je po neuradnih informacijah na zadnji možni dan to opcijo izkoristila ter Elektru Ljubljana nakazala okoli 12 milijonov evrov. Na to je Elektro vložil pritožbo. Kot je razvidno iz odgovorov Elektra Ljubljana na vprašanja delničarjev na skupščini, njihovo pravno mnenje ugotavlja, da potrebnih regulatornih zahtev, ki bi jim preprečevala ohranitev deleža v Gen-EL, ni: »Avtorji pravnega mnenja opozarjajo, da niso izpolnjeni pogoji za uveljavitev nakupne opcije, iz česar izhaja, da ne obstaja pravna podlaga, ki bi SDH omogočala podati izjavo, predvidene za uveljavitev opcije call. Ob takem položaju lahko Elektro Ljubljana prosto razpolaga s poslovnim deležem in lahko išče tudi druge kupce, pri čemer ima Gen predkupno pravico.«

Mali delničarji opozarjajo na možno oškodovanje Elektra Ljubljana.

Prepričani smo, da bi bil ob ustrezno vodenem transparentnem postopku prodaje 25-odstotnega deleža v Gen-EL izkupiček za družbo in njene delničarje precej višji, kar verjamem, da bi moral biti tudi interes SDH kot upravljavca premoženja Republike Slovenije v Elektru Ljubljana. Rajko Stankovič predsednik Društva MDS

Elektro Ljubljana je pridobila tudi cenitev vrednosti družbe Gen-EL. 

Rajka Stankoviča je na skupščini zanimalo, kakšna je glede na izvedeno cenitev potencialna škoda za delničarje, če bi delež v Gen-EL prodali po nakupni opciji. Ribič je na skupščini odgovoril, da bi višina oškodovanja lahko bila v višini tri do štiri milijone evrov, je razvidno iz zapisnika.

»Menim, da moram ravnati kot skrben gospodar. Vrednost Gen-I se je zvišala,« na naše poizvedovanje odgovarja Andrej Ribič in dodaja, da ni regulatornih sprememb, ki bi omogočale sprožitev nakupne opcije.

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. julij 2021 Stran: 1 Vir: TUKAJ

Energetika Spor med Elektrom Ljubljana in Gen energijo za delež v Gen-EL, solastniku Gen-I V slovenski energetiki je pestro.

V enem stebru energetike okoli HSE se spopadajo z veliko izgubo in prihajajočo insolventnostjo Teša, v drugem delu pa, kot kaže, poteka boj za nadzor v Cen-I, ki je do polletja posloval s BO milijoni evrov čistega dobička. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec napoveduje kadrovsko prevetritev energetskih družb.

Poročali smo o ocenah v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), da Termoelektrarni Šoštanj in Premogovniku Velenje zaradi visokih cen emisijskih kuponov grozi bankrot. Na drugi strani se spopadajo za vpliv v Gen--I. Štiričlanski upravi tega podjetja bo letos potekel petletni mandat. Gen-I ima dva družbenika: Gen energija v imenovanje predlaga predsednika uprave in enega člana, Gen-EL pa dva člana uprave.

Gen energija poskuša povečati svoj delež v Gen-EL z nakupom 25-odstotnega deleža Elektra Ljubljana. Za ta delež je izkoristila nakupno opcijo in zanj že nakazala denar Elektru Ljubljana, a ta ga ne želi prodati, saj ocenjujejo, da za to ni zahtevanih regulatornih pogojev in da je delež vreden več. Elektro Ljubljana vodi Andrej Ribič, ki bi ga nov nadzorni svet jeseni lahko poskušal odstaviti. 

Mali delničarji pri tem opozarjajo na možno oškodovanje Elektra Ljubljana in s tem delničarjev.

Letošnja 27. skupščina delničarjev je odločala o rednih zadevah, kot so seznanitev z letnim poročilom, delitev bilančnega dobička, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in spremembah statuta ter volitvah novih članov nadzornega sveta za prihodnja 4 leta. Prav tako je odločala o pretvorbi drugih rezerv, ki so se natekle iz »zadržanih dobičkov« v osnovni kapital, čemer pa smo v Društvu MDS skupaj z odvetnikom Matjaž-om Titan-om nasprotovali in podali nasprotni predlog, da naj bo razpisana odprta dokapitalizacije, žal je proti takemu nasprotnemu predlogu bil samo predstavnik SDH, tako, da je bil izglasovan osnovni predlog o dokapitalizaciji brez izdaje novih delnic.

Na predlog Društva MDS in drugih manjšinskih delničarjev skupščina odločala tudi o pooblastilu Upravi za pridobivanje lastnih delnic v razponu od 75 % knjigovodske vrednosti (KV) pa do 100 % KV ter o predlogu spremembe statuta v 11. členu, kjer Društvo MDS predlaga spremembo, ki sledi zakonski obveznosti donosa v višini 4 % osnovnega kapitala za dividend in šele nato se lahko opravijo razporeditve morebitnih presežkov finančnih sredstev v druge rezerve in to največ do višini ½ in ne 2/3 kot do sedaj.

V prodajnim postopku /put oz. call opcije ali odprodaja) 25 % deleža Elektra Ljubljane v družbi GEN – EL d.o.o. smo iz odgovorov prejetih na skupščini družbe zaznali poskuse nedovoljenega vplivanja na organe vodenja in nadzora, ki bi potencialno pomenilo 3 do 4 mio oškodovanje družbe Elektro Ljubljana in njenih delničarjev, kar izhaja tudi iz notarskega zapisnika (stran 4 in 5).

Izvoljeni so bili tudi 4 novi člani nadzornega sveta predstavniki kapitala v nadzornem svetu Elektra Ljubljana in sicer: Davorin Dimič, Urška Gašperlin, Božidar Godnjavec in Gorazd Justinek, ki mandate nastopijo 01.09.2021.

Ljubljana, 02.07.2021

Elektro Ljubljana lani z 23 % nižjim čistim poslovnim izidom

Matična družba Elektro Ljubljana je v letu 2020 zabeležila čisti poslovni izid v višini 11,3 mio EUR, leta 2019 pa je bilo 13,9 milijonov EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2020 znašala 12,3 mio EUR, leto poprej 2019 pa 16,88 milijonov EUR. Družba je 6,8 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2020 znašajo 79,59 milijonov EUR.  Zaradi epidemije COVID-19 je Agencija za energijo po navodilu zakonodajalca zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %, kar je posledično pomenila, da so se prihodki družbe Elektro Ljubljana znižali za 12,3 % oz cca 1,4 mio EUR.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2020 vrednost delnice znaša 8,55 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,35 EUR.

Dividenda za leto 2020 je 0,10 EUR bruto in bo izplačana 2. novembra 2021 delničarjem, ki bodo vpisani pri KDD dne 30.10.2021

Skupščina je sprejela sklep, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31.12.2020 v višini 3.823.058,25 EUR se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,10 (nič celih deset) EUR na delnico. Preostali del bilančnega dobička v višini 90.000,35 EUR pa se kot preneseni dobiček prenese v odločanje v naslednje poslovno leto.

Ali bo Elektro Ljubljana izkoristila možnost izotopa in po kakšni ceni iz GEN EL?

Spomnimo letos bil lahko Elektro Ljubljana d.d. vnovčila “put opcijo” za svoj 25 % delež v GEN El, ki jo je pridobila z menjavo 100 % deleža Elektro energije. V Društvu MDS nas zanima ali so bile narejene nove cenitve in koliko je bila vreden 25 % delež GEN EL ob menjavi in koliko je vredna sedaj po morebitni cenitvi, saj delničarji ne želimo, če je sedanja vrednost večja od »put opcije« da bi 25 % delež prodali pod tržno ceno, saj bi to pomenilo potencialno oškodovanje družbe in njenih delničarjev.

Na 26 redni seji skupščine delničarjev družbe Elektro Ljubljana je bilo prisotnih 90,61 odstotkov osnovnega kapitala. Delničarji so se seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2019 z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe za poslovno leto 2019, s prejemki uprave in članov nadzornega sveta ter s politiko prejemkov organov vodenja in nadzora. Skupščina je sprejela sklep, da se članom nadzornega sveta v času trajanja epidemije covid-19 na območju Republike Slovenije začasno znižajo prejemki za 30 odstotkov. Sprejela je sklep o delitvi dividende in podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu.

Ljubljana, 03.07.2020

Poslovanje v letu 2019

Matična družba Elektro Ljubljana je v letu 2019 zabeležila čisti poslovni izid v višini 13,9 milijonov EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2019 znašala 16,88 milijonov EUR, v primerjavi z 20,24 milijoni EUR v letu 2017. 

Vir slike: Elektro Ljubljana

Družba je 8,8 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2019 znašajo 72,7 milijonov EUR in dosegajo 44,49 % osnovnega kapitala. Elektro Ljubljana je na podlagi stabilnega finančnega poslovanja prejeli certifikat platinaste bonitetne odličnosti AAA.  

Knjigovodska vrednost delnice ELOG na dan 31.12.2019

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2019 vrednost delnice znaša 8,38 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,17 EUR.

Dividenda za leto 2019 je 0,11 EUR bruto in bo izplačana 2. novembra 2020  

Bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31.12.2019 v višini 4.394.364,81 EUR se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,11 (nič celih enajst) EUR na delnico. Preostali del bilančnega dobička v višini 90.000,35 EUR pa se kot preneseni dobiček prenese v odločanje v naslednje poslovno leto. Dividende v vrednosti 0,11 EUR se izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 30. 10. 2020 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Dividende se izplačajo 2. 11. 2020.

Agencija za energijo s spremembo akta o omrežnini delničarjem Elektra Ljubljana vzela skupaj 7 mio EUR v zadnjih dveh letih

Dodajmo še, da je skladno z aktom o omrežnini za leto 2020 priznani reguliran donos na sredstva izračunal na podlagi znižane stopnje donosnosti 4,13 % (do sedaj je bila 5,26 %) in priznane povprečne vrednosti regulirane baze sredstev, kar pomeni, da vlaganja v posodabljanje infrastrukture in izvajanje nacionalne strategije samo iz delniškega kapitala niso ne zadostna ne stroškovno upravičena.

Zato smo  v Društvu MDS opozorili, da mora Republika Slovenija za investicije v omrežje prispeva tudi preko infrastrukturnega in gospodarska ministrstva v okviru razpoložljivih evropskih in drugih spodbud za nove investicije, ne pa samo iz denarnega toka in akumulacije ter zadolževanja elektro distribucijskih podjetij.

V kolikor temu ne bo država namenila dodatnih virov smo predlagali, da Uprava in Nadzorni svet razmislita o predlogu, da se delniške družbe transformira v javno gospodarsko družbo, ob sočasni pošteni rešitvi statusa dosedanjih delničarjev, ki niso iz vrst države in z njo povezanih skladov.

Elektro Ljubljana z več kot 110 milijonskimi investicijami po sprejemu NEPN-a?

Še več v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je predvideno za 3 do 4 kratno povečanje obsega vlaganj glede na trenutno stanje, kar pa ni možno zagotavljati iz sredstev družbe. V kolikor bo NEPN uveljavljen bo moral Elektro Ljubljana za investicije nameniti namesto dosedanjih 39 mio nekaj več kot 110 mio EUR.

Pri tem se zastavlja vprašanje od kje naj Elektro Ljubljana črpa potrebne vire za te investicije, saj se za tak znesek ne more zadolževati, saj bi s tem ogrozila likvidnost družbe.

Rekordna vlaganja v letu 2019 v višini 39,8 mio EUR so najvišja v 10 letnem obdobju

Investicijska vlaganja so dosegla 39,8 mio EUR, kar je 8 % nad zastavljenimi cilji.

Med največjimi investicijami izpostavimo:

•  leta 2018 začeto gradnjo daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Grosuplje–RTP Trebnje,
• zaključek del na 2 x 110 kV kablovodu trase Bršljin–Gotna vas in RTP Hrastnik,
• začetek obnove RTP 110/20 kV Kamnik ter gradbena dela za RTP 110/20 kV Dobruška vas.

Eden največjih izzivov današnjega časa je postopni prehod k čisti energiji in ogljično nevtralnemu gospodarstvu. Zato aktivno sodelujemo pri sprejemanju dveh ključnih dokumentov, Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in Energetskega koncepta Slovenije (EKS). Ta morata ustrezno odgovoriti na podnebne spremembe, ki smo jim že priča, ter na spremembe na elektroenergetskem omrežju. Elektrika namreč postaja glavni sekundarni energent.

V letu 2019 je Elektro Ljubljana intenzivno uvajal informacijsko podporo vodenju in obratovanju omrežja, upravljanju sredstev, vključevanje naprednih števcev električne energije v sistem naprednega merjenja in sodeloval pri številnih razvojnih projektih.

Obsežna elektrifikacija, ki jo pričakujejo v naslednjih letih, pa po besedah predsednika Uprave mag. Andreja Ribiča nudi tudi številne poslovne priložnosti. Ena takih je polnilna infrastruktura za električna vozila, ki jo v podjetju razvijajo pod blagovno znamko Gremo na elektriko. V začetku leta so intenzivno delali na uvedbi sistema zaračunavanja storitev, ki so ga uspešno zagnali v začetku maja. Zdaj se počasi priključuje vedno več partnerjev. Z največjo mrežo polnilnic Gremo na elektriko tako ostaja Elektro Ljubljana vodilni pri razvoju polnilne infrastrukture.

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Ljubljana, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 5,48 milijona EUR. Društvo MDS ni bilo uspšeno s predlogom, da se skrajša izplačilni rok dividende, prav tako pa država, kot glavni delničar ni podprla razširitve dnevnega reda, za odkup lastnih delnic kakor tudi ne za spremembo statuta družbe, ki so namenjene vzpostavitvi prvotnega stanja glede razporejanja dobička v druge rezerve. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala skoraj 600.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo 1,65 % glasovalnih pravic.

Ljubljana, 03. julij 2019

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Ljubljana je v letu 2018 zabeležila čisti poslovni izid v višini 17 milijonov EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 20,2 milijonov EUR, v primerjavi z 16,8 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 10,6 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2018 znašajo 63,9 milijonov EUR in dosegajo 39,12 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,17 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 7,86 EUR. 

Delničarji bodo dividendo v višini 0,14 EUR na posamezno delnico prejeli izplačano 27.09.2019, čeprav smo v Društvu MDS predlagali, da se dividenda izplača že 31.07.2019, saj ni nobene potrebe po tako dolgem izplačilnem roku. Kljub temu se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic in spremembe statuta

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma (4 % osnovnega kapitala) kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice. Zaradi tega smo podali nasprotni predlog v okviru točke dnevnega reda o spremembah statuta, ki Upravi in NS omogoča, da v druge rezerve razporedi do 1/2 bilančnega dobička in ne več 2/3. 

Medij: Finance (Dogodki in ozadja)  Avtorji: Tanja Smrekar  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 4. september 2018 Stran: 10

Alta bo v imenu manjšinskih lastnikov štirih elektrodistribucijskih podjetij - Elektro Ljubljana, Maribor, Celje in Gorenjska – že ta teden poslala potencialnim kupcem vabilo za nakup njihovih deležev (teaser). In koliko bo naprodaj? »Pričakujemo, da bomo prodali vsaj desetino vsakega podjetja,« pravijo predstavniki prodajalcev.

Spomnimo, država ima v elektrodistribuciji, ki sicer šteje za strateško panogo, po 80 odstotkov delnic. Pod 75-odstotni delež, sodeč po sedanji strategiji, ne bo šla.

Preostalo imajo zasebniki, med njimi so, kot je pred časom pisal Siol, tudi privatizacijski mogotec Igor Lah, Adriatic Slovenica (do pred kratkim v lasti KD Group, kupil jih je Generali), Triglav Skladi, Petrol, državna Kad in Modra zavarovalnica, DZS pod vodstvom Bojana Petana, posredno Borut Kuharič (nekdanji prvi človek ajdovske Vipe Holdinga), odvetnik Aleš Rojs in Igor Štemberger oziroma borzna hiša Ilirika... V zadnjem času so se, pišejo na Siolu, v lastništvu pojavili tudi za zdaj neznani vlagatelji, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi.

Kdo so potencialni kupci?