Bančna sanacija 2013 "Nepreglednost ocenjevanja, šibkost razlag v ugibanjih"

Natisni

ČASNIK: DELO – Sobotna priloga  AVTOR: Andrej Rant STRAN: 8 VIR: TUKAJ DATUM: 10. oktober 2026

Kontroverzna bančna sanacija, izvedena leta 2013, čaka na epilog. A ker imenovanje odbora strokovnjakov, ki naj bilanc, izvedenih v stresnih testih bančnega sistema leta 2013, še ni pravnomočno.

Nepreglednost ocenjevanja, šibkost razlag v ugibanjih BANK

Po več kot dveh letih od uveljavitve zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB1) je sodišče v začetku julija javnosti sporočilo, da je v skladu z zakonom imenovalo odbor strokovnjakov in njegovega predsednika (Delo, 7. julij 2026). Predsednik odbora je v sedemčlanskem odboru jeziček na tehtnici pri glasovanju o mnenju odbora, ki bo ocenilo korektnost ravnanja Banke Slovenije v sanaciji bank leta 2013. Julijsko sporočilo sodišča je spremljala opomba, da bo treba počakati še na pravnomočnost imenovanja. Pravnomočnost zahteva iztek vseh rokov za morebitne ugovore, po katerem se sklep sodišča vroči upravičenim predlagateljem in objavi v virtualni sobi, na sodni deski in na spletni strani sodišča. Proti predlogu za imenovanje predsednika odbora strokovnjakov je bil v roku vložen ugovor (Delo, 27. avgust 2026). Razlogi, zakaj se imenovanje odbora nenehno vrti v začaranem krogu ugovorov, do pravnomočnega imenovanja pa ne pride, potrebujejo nekaj obrazložitve. Širši javnosti bo razlaga koristila pri razumevanju procesa, ki ga imenovanje sproža. Odbor bo preveril in zaključil vrednotenje bančnih bilanc, izvedeno v stresnih testih bančnega sistema leta 2013. Zaradi 13letne odsotnosti pravnega varstva razlaščencev ima to vrednotenje še vedno status nezaključenosti.

Varovala objektivnosti preverjanja

Dvoje vrst varoval v ZPSVIKOB1 oblikuje pogoje za imenovanje posameznega člana v odbor neodvisnih strokovnjakov. Prva temeljijo na ugotavljanju dejstev, ki jih je možno preveriti. Ta so formalno zapisana v zakonu samem. Druga temeljijo na presoji, ki v ospredje postavlja videz nepristranosti članov odbora. Presoja videza nepristranosti je v izključni pristojnosti sodišča.

Sodišče za videz nepristranosti zahteva, da kandidat za člana odbora ni vnaprej javno izražal dvomov o objektivnosti ukrepov, ki so bili sprejeti na podlagi rezultatov stresnih testov 2013. Računsko sodišče je v svojem poročilu o izvajanju nadzorstvene funkcije Banke Slovenije v obdobju 2008 2013 javno potrdilo, da dvomi obstajajo. Ni jih moglo ne potrditi in ne zanikati. Potrjevanje dvomov ni enostavno. Dovolj je pogledati, kakšna znanja ZPSVIKOB1 zahteva za njihovo potrditev. Člani odbora morajo biti strokovnjaki s področja finančnega in bančnega prava, računovodstva, financ ali vrednotenja sredstev. O potrebi dodatnih znanj poleg teh lahko posebej presoja še sodišče. Zakon zahteva, da se vsa ta kombinacija znanj izrazi s številkami.

Treba je ugotoviti razliko med najverjetnejšo in dejansko obravnavo posameznih razredov kvalificiranih obveznosti za vsako posamezno banko.

Prostost preverjanja vrednotenja je omejena s številkami izbranega rezultata stresnih testov. Dokazati je treba, kje v številkah izbranega rezultata so nepravilnosti, katerih odprava bi v rednem stečajnem postopku pokazala, da bi imele banke konec leta 2015 pozitiven kapital tudi brez odobrene državne dokapitalizacije.

Videz pristranosti na podlagi njihovih dosedanjih javnih objav in nastopov je sodišče ugotovilo pri treh predlogih članov odbora. Te predloge je sodišču predstavilo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), predstavnik interesov razlaščencev v postopku. Sodišče je o videzu pristranosti odločalo tudi pri predlogu enega člana odbora iz kvote zagovornikov izrednega ukrepanja po stresnih testih slovenskega bančnega sistema 2013. Ni ga izločilo iz članstva v odboru. Ugotovilo je, da njegovo javno zagovarjanje ciprskega reševanja bank ni relevantno za videz pristranosti v slovenskem primeru.

Ciprski primer in stresni testi 2013 in 2014

Leta 2013 je v bančnih sistemih dveh držav članic Evropske unije prišlo do novega ukrepanja, ki je bilo posledica finančne krize. Spomladi na Cipru in konec leta v Sloveniji. Ukrepanje na Cipru je zahtevalo finančno pomoč Evropske unije z angažiranjem trojke. Ciprska država za reševanje globine krize, ki jo je zadela, ni imela sredstev. Slovenija je sredstva imela, a je potrebovala dovoljenje za dokapitalizacijo bank z državno pomočjo. Obseg potrebne dokapitalizacije je ugotavljala s stresnimi testi na podlagi dogovorjenih evropskih scenarijev. Ti so predpostavljali, kaj vse bi se lahko zgodilo v daljšem prihodnjem obdobju. Rezultati stresnih testov so zato prikazovali ocene za konec leta 2015. Stresni testi so z letom 2014, ko je bila sprejeta evropska direktiva o reševanju bank (direktiva BRRD), postali standarden postopek ocenjevanja ekonomskega zdravja bank v evropskem prostoru. Na njihovi podlagi je bilo v letu 2014 izvedeno vseevropsko testiranje sistemsko pomembnih bank, ki jih je v centraliziran nadzor prevzela Evropska centralna banka.

Razlaga, da dokapitalizacija na podlagi stresnih testov 2013 v Sloveniji šteje za reševanje bank, je pri ukrepanju slovenske banke uvrstila v isto kategorijo kot banke na Cipru. Ta razlaga je izenačila stvarno stanje sedanjosti na Cipru z ocenjeno bodočnostjo v Sloveniji. Na Cipru so bile banke dejansko v stečaju, ki je zahteval evropsko pomoč. V Sloveniji banke v letu 2013 niso bile v stečaju, potrebovale pa so okrepitev v obliki dokapitalizacije z držav no pomočjo. Stečaj slovenskih bank na podlagi predpostavk o bodočih dogajanjih naj bi pokazale ocene stresnih testov za konec leta 2015.

V nasprotju s Ciprom je v Sloveniji država denar za dokapitalizacijo zagotovila sama. Prislužila si je pohvalo tedanjega podpredsednika evropske komisije, da z dokapitalizacijo ni obremenila evropskih partneric s prošnjo za finančno pomoč. Tako na Cipru kot v Sloveniji so bili takoj razlaščeni lastniki kapitala in lastniki podrejenih bančnih obveznic. Ukrepanje v Sloveniji ni popolnoma sledilo ciprskemu modelu. V Sloveniji ni bilo zaplembe depozitov nad 100. 000 evrov, za katere v evropskem prostoru ne velja nacionalna depozitna garancija. Na Cipru se je zaplemba depozitov zgodila. Ta ukrep je pri Sloveniji obšla zahteva, da je v primeru stečajnega rezultata stresnih testov treba izračunati likvidacijsko vrednost bank. Ocena likvidacijske vrednosti je v Sloveniji dodatno razvrednotila aktivo bank, ki je že bila razvrednotena v stresnih testih. Razliko je z dokapitalizacijo morala pokriti slovenska država, ne imetniki depozitov nad garantiranim pragom.

Med stresnimi testi leta 2013 v Sloveniji in vseevropskim testiranjem sistemsko pomembnih bank držav članic Evropske unije v letu 2014 obstaja pomembna razlika. Ob ocenjenih kapitalskih primanjkljajih v vseevropskih stresnih testih dokapitalizacij z državno pomočjo evropska komisija ni mogla šteti za reševanje bank. Direktiva BRRD je stresne teste v Evropski uniji ali v nacionalnih okoljih držav članic pravno izločila iz pogojevanja državne pomoči za te namene. Dokapitalizacije z državno pomočjo na podlagi rezultatov stresnih testov po tej izločitvi štejejo za preventivno dejanje, ki naj reševanje prepreči. V Sloveniji je evropska komisija rezultate stresnih testov štela za reševanje bank z državno pomočjo. To razlago si je dovolila v času, ko direktiva BRRD še ni bila sprejeta. Slovenija je tako postala edina država Evropske unije, pri kateri je dokapitalizacija z državno pomočjo na podlagi rezultatov stresnih testov štela za reševanje bank.

Evropski parlament se je v direktivi BRRD z izjemo, ki preklicuje razlago, da rezultati stresnih testov štejejo za reševanje bank, vrnil k pravilom javnih mednarodnih računovodskih standardov. Ti zapovedujejo, da bodočih dogodkov, ne glede na to, kako verjetni so, ni mogoče šteti za dogodke, ki se lahko knjižijo v računovodskih izkazih tekočega obdobja. V času razprave in dopolnjevanja direktive BRRD so to brez dvoma vedeli tudi v strokovnih službah evropske komisije. Zato je evropska komisija svoji razlagi reševanja bank na podlagi stresnih testov in pogojevanju državne dokapitalizacije na njihovih rezultatih morala zagotoviti pravno podlago, ki bi knjiženja dovoljevala. To pravno podlago so v Sloveniji uveljavile spremembe stečajnega zakona, sprejete v času stresnih testov leta 2013. Dopolnjeni členi stečajnega zakona so oblikovali pravila, pod katerimi je knjiženje rezultatov stresnih testov postalo pravno dopustno. Ključna pri tem je bila zahteva, da se za podjetja v stečaju uveljavi prisilno vrednotenje sredstev po zasebnih Mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti (MSOV). Pri oblikovanju vsebine sprememb stečajnega zakona so predstavniki evropske komisije, skupaj s predstavniki drugih evropskih in mednarodnih institucij, intenzivno sodelovali. Pravno dopustno knjiženje bodočih dogodkov v poslovne knjige bank je pomenilo, da so bili ocenjeni rezultati skrbnega pregleda sredstev za leto 2015 obravnavani kot dejanski dogodki leta 2013.

Ukrepanje na podlagi rezultatov stresnih testov je dokončno in nepreklicno. Vrednotenje, ki je bilo podlaga za ukrepanje, pa velja za nezaključeno, dokler niso končani postopki pravnega varstva razlaščencev. Prostost preverjanja poštenosti vrednotenja v stresnih testih ni neomejena. Preverjanje mora ugotoviti pomanjkljivosti v izbranem rezultatu stresnih testov. Če bi dodatna presoja poštenosti vrednotenja pokazala, da je prišlo do ravnanj, ki so bila v neskladju s pravnim okvirom in pravili stroke, bi bili razlaščenci upravičeni do odškodnine. Po trinajstih letih od zaključka stresnih testov bančnega sistema jim možnost dodatne presoje prinaša ZPSVIKOB1.

Vloga revizorjev pri potrjevanju rezultatov stresnih testov

Zahtevana dokapitalizacija bank na podlagi rezultatov stresnih testov je bila fiksirana na zgornjo mejo razpona v oceni obsega likvidacijske vrednosti, ki jo je v stresnih testih ocenil ocenjevalec »od spodaj navzgor«. Javna sredstva dokapitalizacije niso bila namenjena obstoječim lastnikom. Namenjena so bila novim zasebnim lastnikom po umiku države iz lastništva bank.

Rezultat makroekonomskega hipotetičnega scenarija v stresnih testih je bil z izrednim ukrepom takoj vpisan v poslovne knjige bank, rezultat hipotetičnega stečaja (likvidacijska vrednost sredstev) pa je bil določen v razponu. Končna ocena tega razpona je bila prepuščena presoji pooblaščenih revizorjev ob reviziji rezultatov poslovanja bank za leto 2013. Izjemo je predstavljala Gorenjska banka, ki je zavrnila knjiženje rezultatov izvajalcev stresnih testov.

Pri lastnem ocenjevanju likvidacijske vrednosti sredstev so se revizorji znašli v neznanem okolju MSOV. Predpisoval jim jo je spremenjeni stečajni zakon. Ti standardi sodijo v domeno zasebnega prava. Njihova vsebina je zaščitena s pravili intelektualne lastnine. Ta za razkritja njihove uporabe zahteva posebno dovoljenje lastnika. Za ocenjevanje likvidacijske vrednosti ni bilo pravil, kakršna so bili revizorji vajeni uporabljati dotlej. V svoje ocene so vnašali ugibanja, za katera je bilo malo vsebinskih utemeljitev.

To je vznemirilo slovensko revizorsko stroko. Nepreglednost ocenjevanja in šibkost razlag v ugibanjih, ki so spremljale ocene likvidacijske vrednosti bank v reviziji bančnih bilanc za leto 2013, sta zato že jeseni 2014 spodbudili Slovenski institut za revizijo k uveljavitvi slovenskega poslovno finančnega standarda SPS5. Po manj kot letu dni od sprejema sprememb zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPPF) je strokovni svet Instituta za revizijo oktobra 2014 (Uradni list RS številka 77/2014) objavil slovenski poslovno finančni standard 5 (SPS5). SPS5 je namenjen podrobnejši opredelitvi postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja podjetij pri oblikovanju mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi z novimi določili ZFPPIPP Z njim je skušal v bodoča revizijska preverjanja poslovnih dogodkov po spremenjenem stečajnem zakonu vnesti nekaj videza urejenosti. Ta naj bi bila zagotovljena pri bodočih uporabah spremenjenega stečajnega zakona.

Ni pričakovati, da bi se še kdaj pojavil primer takšnega dogajanja, kakršnemu smo bili priče v stresnih testih slovenskega bančnega sistema leta 2013. Revizorjem je bilo v revidiranih poročilih bank ob pravni veljavnosti MSOV dovoljeno samo potrditi prenos obvladovanja slovenskega bančnega sistema iz rok nacionalne države v roke tujih akterjev. To je bil enkraten, zgodovinski dogodek.

Naj ob tem dodam, da je zahtevana privatizacija NLB na podlagi rezultatov stresnih testov 2013 sprožila tudi realizacijo nasledstvenih tveganj iz naslova prevzema garancije nekdanje SFRJ za devizne hranilne vloge v tej banki. Razpletla jih je v dobro novih lastnikov. Do realizacije nasledstvenih tveganj je prišlo v letu 2018. O dogajanju v zvezi s tem pripoveduje prispevek Jubilej v odtisih časa, objavljen v tematski številki Bančnega vestnika ob 70. obletnici Združenja bank Slovenije marca 2026.

Novela ZPSVIKOB1A

ZPSVIKOB1 je v strukturi članov odbora zagotovil enakopravno obravnavo tako zagovornikov ukrepanja Banke Slovenije v letu 2013 kot dvomljivcev o poštenosti njenega ukrepanja. Ravnotežje pogledov med obema skupinama vzpostavlja nevtralnost predsednika odbora, ki ga določi sodišče. V postopkovni izvedbi enakopravne obravnave je postopek imenovanja odbora zašel v začarani krog. Kljub izločanju predlogov VZMD za članstvo v odboru na podlagi videza pristranosti je VZMD vedno našel nove predloge. Sodišče je vedno znova našlo tudi utemeljitve za zavrnitev predlogov. Zakonodajalec se je zato z novelo zakona ZPSVIKOB-1A zatekel k rešitvi, ki razlaščence pušča brez pravice do lastne izbire. Željo zakonodajalca po pospešitvi postopka imenovanja odbora je mogoče razumeti. Želi čim prej videti rezultate uveljavljanja zakona. Naneslo pa je tako, da se je ugovor v novem krogu osredotočil na predlog imena, ki ga je sodišče predstavilo za predsednika odbora.

Dolgoletni zapleti vzpostavljanja pravnega varstva razlaščencev opozarjajo, da je v ozadju vseh zastojev prepletenost strokovnih in političnih elementov, povezanih s stresnimi testi slovenskega bančnega sistema v letu 2013. Njihova vsebina se ne nanaša samo na vprašanja, ki jih lahko razreši finančna stroka. V njej so tudi politične smernice evropske komisije, temelječe na sklepih Evropskega sveta. Te smernice je evropska komisija v uradnem listu Evropske unije konec julija 2013 objavila v Bančnih sporočilih 2013 (2013 Banking communication).

Tako pravila evropske bonitetne finančne stroke za obvladovanje bančne krize kot politične smernice evropske komisije imajo svojo pravno podlago. Vendar uresničevanju političnih smernic omejitve postavlja veljaven sistem bonitetnih pravil finančne stroke. Ali so bile te omejitve pri stresnih testih slovenskega bančnega sistema leta 2013 spoštovane, bo sodišču predstavilo mnenje odbora neodvisnih strokovnjakov. Pričakovanja tako razlaščencev kot širše javnosti so, da bo v javnem povzetku mnenja odbora strokovnjakov podrobno obrazloženo, ali je bilo v stresnih testih leta 2013 uresničevanje političnih smernic podrejeno pravilom stroke ali pa je bilo obratno: da je uresničevanje političnih smernic prevladalo nad pravili finančne stroke.

Pravnomočno oblikovanje odbora neodvisnih strokovnjakov bo videz nepristranosti iz postopkov imenovanja premaknilo v stvarno Neobstoječi pravni predpis v letu 2013 je s Aktivnostjo odloženih davčnih terjatev sankcioniral dogodke, ki naj bi se zgodili čez dve leti. vsebino končnega mnenja odbora. Čeprav bo sodišče celotno mnenje objavilo le v virtualni podatkovni sobi, bi moral biti njegov javni povzetek sočasno dostopen tudi na spletni strani sodišča. Javni povzetek je dolžan pripraviti odbor.

Roki za pripravo osnutka mnenja in končnega mnenja odbora so natančno določeni. Nanje je vezano tudi izplačilo nagrad članom odbora v pravilniku, ki ga je objavil in predpisal minister za finance. Roki za javno dostopen povzetek končnega mnenja odbora so za odbor manj zavezujoči. Ali ga bo odbor uspel pripraviti, zakon ni povsem prepričan.

Če javnega povzetka ne bi bilo v času dvanajstih mesecev po imenovanju odbora, začnejo teči dotlej zamrznjeni roki za vlaganje tožb zoper Banko Slovenije. Novi zapleti glede dostopa javnosti do mnenja odbora strokovnjakov torej tudi po imenovanju odbora niso izključeni. Če bi se resnično zgodilo, da bi povzetek mnenja ostal nedostopen javnosti, bi tako stanje povzelo ugotovitve računskega sodišča: da nepravilnosti ni mogoče niti zanikati niti potrditi. Brez javnega povzetka bi mnenje odbora ostalo zaprto v virtualni sobi kot skrbno varovana skrivnost, ki je pod kazensko odgovornostjo ni dovoljeno razkrivati.

ZPSVIKOB1 je začel veljati sredi junija 2024. Postopek za imenovanje članov odbora strokovnjakov je bil sprožen v začetku septembra 2024. Postopek uveljavljanja ZPSVIKOB1 že od vsega začetka dodatno spremlja tudi nov postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih njegovih členov pred ustavnim sodiščem. Zakon predvideva, da se po imenovanju odbora postopek priprave končnega mnenja odbora zaključi po skupno desetih mesecih. Ob predpostavki pravnomočnosti sklepa sodišča o imenovanju odbora v oktobru bi lahko končno mnenje odbora pričakovali julija 2027. Hkratna objava javnega povzetka mnenja bi odmrznila tudi roke za vlaganje tožb zoper Banko Slovenije. Če pa bi se objava javnega povzetka zavlekla ali je ne bi bilo, bi se tek rokov za te tožbe ob taki predpostavki sprostil oktobra 2027.

Za ugotavljanje, ali je podlago izrednega ukrepanja po zaključku stresnih testov oblikovalo spoštovanje pravil finančne stroke ali dominacija političnih smernic nad pravili stroke, se je treba dotakniti dveh značilnosti sanacije slovenskega bančnega sistema leta 2013. Povezani sta z vplivom krize na spreminjanje sistemskih pravil. Prva zadeva uvajanje novih bonitetnih pravil uredbe o kapitalskih zahtevah (uredba CRR). Ta je obdobje ocenjevanja vrednosti bančne aktive v horizontu stresnih testov razdelila na dva dela. Na tistega, v katerem je veljala stara ureditev (2013), in na tistega, v katerem je veljala nova ureditev (2014 in 2015). Uredba CRR v pravila, ki urejajo ocenjevanje bodoče absorpcijske sposobnosti bank, vgrajuje tudi pričakovanja o postopnem pojemanju krize v času, ki sodi v horizont stresnih testov v Sloveniji leta 2013. Druga se nanaša na krepitev vloge Evropskega bančnega organa pri zagotavljanju konvergence nacionalnih postopkov nadzorniškega pregledovanja. Smernice SREP (Supervisory review and evaluation process) posebno pozornost namenjajo tudi dialogu s pregledovanimi institucijami. Ta dialog bi v skladu s smernicami moral biti vključen tudi pri izvajanju stresnih testov.

Prehod iz bonitetnega režima leta 2013 v režim uredbe CRR naj bi po ugotovitvah iz javno objavljenega poročila Banke Slovenije potekal postopno. Stresni testi so potekali v letu 2013. Uredba je stopila v veljavo leta 2014. Njeno postopno uveljavljanje naj bi vključevalo algoritem za izračun odloženih davčnih terjatev, s katerim je uredba v obdobju 20142017 predvidevala postopno ugašanje finančne krize. Ugašanje krize je uredba CRR predpisovala z dinamiko zmanjševanja ocen bodočih izgub in povečevanja ocen bodočih dobičkov v vsakem posameznem letu tega obdobja. Zmanjševanje ocen bodočih izgub vpliva tudi na izračun odloženih davčnih terjatev.

 Skrbni pregled sredstev vsebuje pregled posameznih poslov. Izvedel ga je ocenjevalec Oliver Wyman. Rezultat skrbnega pregleda je bil v celoti vključen v leto 2013. Izkazal je stečajno stanje bank, ki je bilo vknjiženo v poslovne knjige. Podatki bank za tretje četrtletje 2013 (pa tudi podatki dveh bank, zajetih v stresne teste EBA z objavo podatkov za konec junija 2013) so kazali popolnoma drugačno sliko. Solventne banke so se v treh mesecih zadnjega četrtletja 2013 spremenile v insolventne. Knjiženje rezultatov stresnih testov v letu 2013 je režim uredbe CRR uveljavilo v celoti takoj.

Namesto postopnosti uvajanja novega režima v letu 2015, namenjeni drugačnemu izračunavanju odloženih davčnih terjatev, se je uredba CRR spremenila v orodje za uresničevanje političnih smernic evropske komisije v letu 2013. V letu 2013 uredba še ni veljala, stečaj pa naj bi se po ocenah stresnih testov pojavil šele konec leta 2015. Pravo ne dovoljuje sankcioniranja dogodkov, dokler se ne uresničijo. Neobstoječi pravni predpis v letu 2013 je s fiktivnostjo odloženih davčnih terjatev sankcioniral dogodke, ki naj bi se zgodili čez dve leti. Oboje je štirim bankam v državni lasti v stresnih testih odvzelo za 485 milijonov evrov sredstev, upravičenih do pripisa h kapitalu.

Ob tem dejanju se je pojavilo še eno vprašanje, pomembno za prevlado političnih smernic evropske komisije nad stroko. Ocenjevalca v stresnih testih sta bila dva. Oceno odloženih davčnih terjatev je ob Oliverju Wymanu oblikoval tudi ocenjevalec po makroekonomski metodi Roland Berger. Javno poročilo Banke Slovenije o stresnih testih navaja, da je bil za njegovo oceno postopne uvedbe vnaprej vračunanih odloženih terjatev za davek v letu 2015 uporabljen »pristop sporazuma Basel III«. Ta razlaga ni dopuščala dvoma o vštevanju izračunanih ocen odloženih davčnih terjatev v kapital bank. Regulator je zato diskrecijsko odločil, da je oceno odloženih davčnih terjatev, ugotovljenih po makroekonomski metodi, iz rezultatov stresnih testov Ronalda Bergerja treba izključiti. Posledično njegovih ugotovi tev in ocen javnost sploh ne pozna. Ocene o obsegu odloženih davčnih terjatev tudi v rezultatih stresnih testov ocenjevalca Oliverja Wymana niso upoštevane, so pa objavljene. Predstavljene so kot fiktivne.

Časovni pritisk

V januarju 2014 je Banka Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije objavila sklep o uveljavitvi uredbe CRR. V njem je predvidela desetletno prehodno obdobje za postopno opuščanje vštevanja odloženih davčnih terjatev v kapital. Prehodno obdobje se je zaključilo konec leta 2023.

Osredotočanje na polno uveljavitev uredbe CRR že v letu 2013 ocenjevalcu v skrbnem pregledu sredstev ni puščalo veliko časa za izvedbo vseh postopkov. Posledično je bil izključen tudi vsebinski dialog z bankami. Podatki iz točk dnevnih redov zasedanj usmerjevalnega odbora, ki jih je v skladu z ZPSVIKOB1 objavila Banka Slovenije, kažejo, da je bila komunikacija z bankami usmerjena predvsem v skrajševanje časovnice stresnih testov. Ocenjevanje sredstev v stresnih testih je potekalo pod časovnim pritiskom. Treba ga je bilo dokončati, preden bi se leto 2013 zaključilo po običajnih računovodskih pravilih. Tako zaključevanje bi razlage evropske komisije o reševanju bank na podlagi rezultatov stresnih testov postavilo v popolnoma drugačno vsebinsko in časovno okolje.

V stresnih testih sta bili izdelani dve oceni sredstev bank po dveh različnih metodah. Metoda skrbnega pregleda sredstev s pregledom poslov po posameznih portfeljih je na kratek rok morda bliže stvarnemu dogajanju. Bolj ko se čas oddaljuje od stvarnega dogajanja, širši v tej metodi postaja prostor za nesorazmerne ocene. V tak prostor je laže umestiti vplive, ki niso povezani s stroko. Makroekonomska metoda ocene podaja modelsko s parametri, ki pričakovano dogajanje objektivizirajo v daljšem obdobju. Prav zato sta bila v stresnih testih za ugotovitev uravnotežene ocene izbrana dva ocenjevalca. Usklajevanje razlik v ocenah obeh metod ni tehnična razlaga razlik v metodologijah. Usklajevanje zahteva ravnotežje skupne vrednostne presoje obeh ocenjevalcev. Vendar je prav tehnična razlaga razlik v ocenah bodočih izgub in absorpcijske sposobnosti bank popolnoma izločila odločitveni vpliv korektivnega makroekonomskega ocenjevalca iz stresnih testov.

Namen pravne zaščite interesov razlaščencev po ZPSVIKOB1 je preveriti poštenost vrednotenja in njegovo neodvisnost od zunanjih (političnih) vplivov. Nadzor nad spoštovanjem pravil stroke in nad poštenostjo vrednotenja sodi v dolžno skrbnost regulatorja bančnega sistema.

Andrej Rant je bil do septembra 2010 viceguverner Banke Slovenije.