"S Kovačičem bi šel kadarkoli na špricer"

NatisniNatisni

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 28. 05. 2015 Stran: 4

Po mesecih molka je Aleš Hauc za Večer spregovoril o Novi KBM, ki jo je vodil tri leta. Daljšo verzijo intervjuja objavljamo na spletni strani

Za začetek me zanima, kako je z vašim zdravjem. Po Mariboru se je govorilo marsikaj.

"Ljudje imajo vedno veliko za povedati. Preprosta resnica je, da sem vsa leta na vodilnih funkcijah garal cele dneve in da sem pregorel, kar je bil tudi eden izmed glavnih razlogov, da sem nadzorni svet NKBM zaprosil, da me razreši. Sedaj sem odlično."

Kaj so bili še drugi razlogi?

"Predvsem zvezane roke pri vodenju banke zaradi po mojem mnenju togih evropskih zavez, ki jih je treba strogo spoštovati v procesu prestrukturiranja banke. Banka, kije prejela državno pomoč v obliki dokapitalizacije, mora namreč po logiki Evropske komisije žrtvovati konkurenčnost na račun zmanjševanja kreditiranja in višje donosnosti ter varnosti novih naložb."

Zaradi takšne miselnosti je NKBM prenehala kreditirati gospodarstvo in izgubila kup strank, zlasti med malimi in srednjimi podjetji. V času vašega mandata so se krediti nebančnemu sektorju zmanjšali s 3,4 milijarde v 2012, ko ste prišli na čelo uprave, na vsega 1,9 milijarde evrov dve leti kasneje. Banka je absurdno stiskala pas.

"To ni bila moja zamisel; če bi bilo po mojem, bi dajali nove kredite in sprejemali poslovna tveganja. Toda s sprejetjem državne pomoči v obliki dokapitalizacije se je NKBM zavezala k sprejetju evropskih zavez, ki so nam narekovale zmanjšanje kreditiranja, zapiranje poslovalnic in odpuščanja. Na drugi strani so se od nas zahtevale zelo visoke donosnosti novih poslov, zaradi česar smo morali biti še bolj previdni. In zato NKBM preprosto ni mogla biti konkurenčna zasebnim bankam."

In kje je tukaj logika, ki ste jo omenili?

"Po mojem mnenju je ni. Banka ne more zniževati svojih stalnih stroškov tako hitro, kot ji upadajo prihodki, z zmanjševanjem kreditiranja pa ji ti še dodatno upadajo. A tako so odločili v Bruslju in tega ni mogoče spremeniti; sam nisem mogel sprejeti občutka nemoči, ki se mi je porajal, in pri takšnem početju preprosto nisem več želel sodelovati."

Izrinjeni mali delničarji

Z državno dokapitalizacijo NKBM, ki o kateri ste govorili, je bilo iz lastništva izrinjenih skoraj sto tisoč malih delničarjev, ki so ostali brez denarja, ki so ga vložili v banko. Kako odgovarjate na očitke, da se jim je zgodila strašna krivica?

"To je bil ukrep regulatorja, na kar moja uprava v tistem času ni imela nobenega vpliva. To in tudi izbris podrejencev zelo obžalujem."

In ko sva pri slednjih: zakaj sta NLB in NKBM po diktatu Banke Slovenije pristali na izbris imetnikov podrejenih obveznic, čeprav sta že pred tem razpolagali s pravnimi mnenji, ki so jasno kazala na neustavnost takšnega početja?

"Po mojem mnenju je zakon o bančništvu, na podlagi katerega je bil izveden izbris, ustrezna podlaga, po kateri je delovala Banka Slovenije. Ali je sam zakon v skladu z ustavo, mora odločiti ustavno sodišče. Sicer je pravno mnenje glede zakonitosti poteze po informacijah v medijih imela le NLB, mi pa smo naročili zgolj dodatne izračune, s katerimi smo dodatno utemeljili, da bi bil izbris imetnikov podrejenih obveznic NKBM v skupni vrednosti 65 milijonov upravičen."

Podlaga za izbris imetnikov podrejenih obveznic so bili kontroverzni stresni testi, ki so jih za Banko Slovenije izvajali tuji revizorji. Njihovi rezultati so na koncu presenetili marsikoga.

"Tudi mene, saj sem bil zaradi visoke kapitalske ustreznosti NKBM prepričan, da bomo stresne teste prestali brez težav. To se seveda ni zgodilo. Kot so poročali mediji, so bili pogoji za slovenske banke precej bolj ostri kot za druge evropske banke. Predpostavke glede gospodarske rasti, na katerih so ti testi temeljili, so bile - kot se sedaj kaže - preveč pesimistične; ta metodologija je bila objavljena na spletni strani Evropske centralne banke in ob njenem pregledu prav v oči bodejo nenavadno slabe napovedi za Slovenijo, ki so že danes precej boljše od takratnih predvidevanj. Menim, da smo na stresnih testih padli po krivici."

V Dnevniku, Mladini in Večeru smo pisali o elektronskih sporočilih, ki so jih evropski uradniki pošiljali na naše ministrstvo za finance. Iz njih izhaja, da so si že pred izvedbo stresnih testov zastavili za cilj izbris obvezničarjev. To bi pomenilo, da so bili testi vnaprej prirejeni.

"Pojma nimam, kaj se je dogajalo v zakulisju."

Velik del slabih kreditov, ki še vedno dušijo NKBM - govorim o spornih posojilih za projekte na Balkanu -, je dediščina uprave Matjaža Kovačiča. V javnost so prišla elektronska sporočila, s katerimi je o podrobnostih določenih poslov seznanjal takratnega premierja Janeza Janšo. Kaj menite o njuni komunikaciji?

"Če so sporočila pristna, me izredno čudi izkazana servilnost gospoda Kovačiča. Sam ga do sedaj nisem poznal v takšni luči."

Dopisovanje z Janšo

Čeprav so bili objavljeni samo njegovi e-maili Janši, si je dopisoval tudi s politiki na levici. Je Kovačič anomalija, osamljen primer v bančništvu ali pa zaščitni znak nekih ustaljenih praks političnih vplivov na NKBM?

"Mislim, da je na začetku svojega mandata kot predsednik uprave zelo smelo zastavil zadeve. Ne morem pa komentirati, kaj se je zgodilo kasneje, ker je to v pristojnosti Nacionalnega preiskovalnega urada in Specializiranega državnega tožilstva. Treba je poudariti, da je v njegovem času politika funkcionirala povsem drugače kot danes in on je bil verjetno dnevno soočen s tem. Jaz v času službovanja na Novi KBM nisem doživel prav nobenih pritiskov z njene strani. Komunikacija s pristojnim ministrom in predsednikom vlade je za šefa uprave državne banke nekaj povsem običajnega."

Težko verjamem, da na vas ni pritiskal nihče iz političnih krogov.

"Pa res niso. Verjetno zato, ker me dobro poznajo in so vnaprej vedeli, kakšen bi bil moj odziv. Kljub temu sem preživel tri uradne poskuse odstavitve pri Pošti in verjetno še kakšnega skritega v NKBM."

Kaj pa lobisti, strici iz ozadja, razni vplivneži?

"Nihče."

Andrej Hazabent, Borut Jamnik, Borut Petek, Janez Zemljarič ...?

"Ne, ne... Nihče mi ni naročal ničesar."

O čem pa ste se pogovarjali z njimi?

"No, kakšno kavko sem že spil. To pa menda smem? So pa se vsi izogibali pogovorov o konkretnih projektih."

In kaj so bile teme vaših klepetov?

"Bolj družabne narave."

S kom ste pili te kavice?

"Z gospodom Jamnikom in gospodom Hazabentom sploh ne ... Koga ste še našteli?"

Petek in Zemljarič.

"Gospoda Zemljariča sploh ne poznam in ga nikoli nisem srečal. Gospod Petek je bil moj študent. Vendar so bili najini pogovori izključno zasebne narave in o družabnih temah."

Torej vztrajate, da navodil niste dobivali. Ali lahko zase rečete tudi, da ste direktor brez političnega ozadja in da ste na vrh NKBM prišli brez podpore politike?

"Nisem član nobene stranke, je pa res, da sem po duši konzervativec. Če me je kdo podprl, me je iz profesionalnih vzgibov. Hvala bogu nikoli nisem bil odvisen od politike in nikoli ji nisem ničesar dolgoval. Pod nobenim pogojem pa nisem bil v nikakršni spregi."

Torej tudi odločitev o vložitvi odškodninskih tožb zoper Kovačičevo ekipo ni bila politična?

"Nihče nam ni sufliral, naj tožimo Kovačiča. Banka Slovenije je na banke poslala dopis, v katerem je upravam naložila, naj v primerih sumov oškodovanj uporabijo vsa pravna sredstva za zagotovitev odgovornosti tistih, ki so vpleteni v te zgodbe. Mi smo torej zgolj izpolnili zavezo regulatorja. Sicer pa smo že v 2012 pričeli izvajati forenzično revizijo skupaj z revizijsko hišo PWC. V soglasju za nadzornim svetom smo dali njene izsledke preveriti še trem odvetniškim družbam, ki so nam po temeljiti presoji svetovale, koga naj tožimo, kako in v kakšni višini. Tega si ni izmislila moja uprava in ne podrejeni. Po potrditvi predlogov na upravi banke je dal soglasje zanje še Nadzorni svet NKBM. Skupni znesek odškodnin, ki jih zahteva NKBM, je okoli 45 milijonov evrov, tožbe - ki se nanašajo na določene hčerinske družbe v tujini in v največji meri na odgovorne osebe iz vrst nekdanjih uslužbencev NKBM - pa so vložene v Sloveniji in tujini."

Za ogled celotnega intervjuja kliknite tukaj.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.