Nekdaj pomemben direktor zdaj vozi tovornjak
NatisniMedij: Manager+ Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 10. 2010 Stran: 18
Kaj počno tisti, ki smo jih nekdaj uvrščali med elito slovenske gospodarsko-politične scene? Med drugim vozijo tovornjak ali pripravljajo sendviče
Kaj se dogaja s tistimi, ki smo jih nekdaj šteli za elito slovenske gospodarsko-politične scene? Drži reklo: Enkrat pri koritu, vedno pri koritu? Za nekatere zagotovo, spet drugi so se morali znajti po svoje. Nauk zgodb: nič ni narobe, če nisi več pomemben. Pomembneje je, da (končno?) pošteno delaš.
V managerski ceh je javnost zadnja leta skokovito izgubljala vero. Številne ovadbe, ki čakajo na razplet na sodiščih, izigravanje zakonov, stečaji družb, katerih managerji se niso znašli v krizi in konkurenci ...
Kaj po zamenjavah, odstopih in odstopljenjih delajo naši v zadnjih letih najrazvpitejši direktorji? Se znajo napajati le iz državnih jasli ali je v njih kaj podjetniške žilice in lahko preživij o brez starih zvez? Je (neprostovoljna) menjava službe priložnost, kot je nedavno dejal prvi mož propadle borzne družbe Poteza Branko Drobnak - zdaj se bo menda začel učiti kitare in fotografiranja -, da se človek loti hobijev, ki jih je leta prej zanemarjal? Poklicali smo najbolj razvpita imena.
Marjan Kramar je naredil izpit za tovornjak
Kaj lahko pbčne nekoč najmočnejši slovenski bančnik, ko se ga odreče politika? Za Marjana Kramarja, dolgoletnega prvega moža NLB, so njegovi nekdanji sopotniki brez dlake na jeziku povedali, da je praktično nezaposljiv. Vsaj v Sloveniji. Kramarje sicer ostal prvi nadzornik družbe Eti iz njegovih rodnih Izlak, kjer je njegova žena Eleonora, sicer izvršna direktorica prodaje družbe za zahodno Evropo in zunajevropske države, tudi posrednalastnica družbe. Mali delničarji so 'Kramarjevemu nadzornemu svetu' na nedavni skupščini očitali, da se dobiček Etija - lani je družba, ki jo vodi Tomaž Berginc, sicer poslovala z 1,7 milijona evrov izgube - že leta preliva v managersko družbo Finema (Kramarjeva je po poročanju medijev ena večjih družbenic), in ga želeli zamenjati. Ni jim uspelo.
In kaj naredi bančnik, ki mu politika vzame še milijon evrov bruto nagrade za vodenje banke, ki mu jo je v politično manj napornih časih velikodušno zapisala v individualno pogodbo? Najprej gre po denar na sodišče, nato pa se loti uresničevanja sanj iz mladosti. Več virov blizu Kramarja je potrdilo, da je nekdanji prvi slovenski bančnik pred meseci uspešno opravil izpitno vožnjoza'šleperja'. »Na vožnjo, kakršno koli, je Kramar mahnjen od majhnega,« razlagajo. Od tu dalje se zgodbe nekoliko razlikujejo. Nekateri pravijo, da Kramar občasno pelje kak kamion na dolge proge, denimo v Skandinavijo, drugi pravijo, da ne verjamejo, da to tudi v resnici počne. Kramarja nam ni uspelo priklicati, kot vedno. Tudi iz javno dostopnih baz podatkov o njegovi zdajšnji poslovni aktivnosti ne izvemo nič - na svoje ime vsaj nima registriranega nobenega podjetja.
Andrej Lovšin peče sendviče po vzoru Angležev
Lovšinov mandat na čelu Intereurope je zaznamovala gradnja velikega logističnega centra v Cehovu pri Moskvi. Zaradi prekoračitve pooblastil in ocenjene vrednosti projekta si je nakopal tožbo v višini 40 milijonov evrov. Sodnega epiloga še ni.
Za njegovo novo podjetniško kariero smo slišali že pozimi ob izbruhu islandskega vulkana, kije številne letalske potnike prisilil v iskanje alternativnih poti. Ne, ni se vrnil k svojemu staremu poslu, avtoprevozništvu. Lovšin je na ljubljanski železniški postaji odprl lokal z dnevno sveže pripravljenimi sendviči, solatami in juhami. Kar ne proda v dnevu priprave, zavrže. Idejo, pravi, je dobil v Londonu, v znani verigi, ki pripravlja sendviče. Če se ne spomniš revolucije, kopiraj. Svojo kuharsko ekipo je tako že peljal na ekskurzijo, njen učinek se že pozna na meniju.
Načrtov mu še ni zmanjkalo: razmišlja o samopostrežnih aparatih, ki bi jih tržil po podjetjih, o prodaji na večjih bencinskih servisih, za zdaj pa služi s prodajo v lastnem lokalu in z razvozom sendvičev po 'kafičih'. Ostaja zvest zvezam v Rusiji: hkrati je tudi lastnik turistične agencije, ki v Slovenijo vodi ruske goste, iz Rusije je začel uvažati surovine, kot je titan, iz njegovih visokoletečih 'investicijskih' poslov v Rusiji pa za zdaj ni bilo še nič.
Marko Kryžanowski in njegove zveze
Nekdanji šef Petrola, ki so ga na funkcijo pripeljale predvsem povezave, ki jih je imel v slovenskem političnem vrhu njegov stric lobist Božo Dimnik, doslej še ni bil ovaden oziroma ga novo vodstvo ni tožilo. Poznavalci menijo, da to ob vseh napovedih, da Kryžanowskega čakajo večmilijonske tožbe zaradi domnevnega oškodovanja družbe, denimo zaradi menda preplačanih zemljišč na Balkanu, pomeni, da tožb sploh ne bo.
Kryžanowski je ob lanskem odstopljenju omenjal, da ima v tujini več ponudb za delo, da ga celo vabi ena najstarejših investicijskih bank za direktorja evropske veje poslovanja.
O svoji novi karieri zdaj molči. Pravi, da jo bo razkril, ko bo čas. Najti pa ga je mogoče v lobističnih krogih med Vatikanom, Rusijo in Balkanom, zlasti dejaven je v energetiki in v krogih okoli hrvaškega Agrokorja, ki načrtuje postavitev črpalk. »Približno ste zadeli,« na naše informacije odgovarja Kryžanowski.
Dota Kryžanowskega s Petrola so predvsem stiki, ki jih je dobil v naftnem trgovcu. Predvidevamo, da mu tisti domači, spomnite se njegovega opozarjanja o 'škodljivem delovanju posameznikov iz združenja YES' na Youtubu - član tega združenja je bil tudi sam -, ne koristijo veliko.
Marko Pogačnik od nadzornika do odposlanca v Savi Re
Poslovni javnosti neznani Marko Pogačnik je leta 2005 sedel na vrh Slovenske odškodninske družbe izključno zaradi kadrovske kvote takrat koalicijske NSi. Večina opazovalcev njegovega kariernega vzpona se strinja, daje bil najprej neizkušen in neuki manager, ki pa se je po prodaji državnega deleža Mercatorja avgusta 2005 'naredil'. Njegov drugi večji karierni met je bila javna prodaja (IPO) Save Re. V pozavarovalnici je zatočišče našel tik pred koncem mandata na Sodu, ko se je zamenjala tudi oblast, ki kadruje v državnem skladu. Spomnimo, Dušan Čeč, dolgoletni šef Save Re, seje upokojil 31. decembra 2008. Pogodbo o predčasnem prenehanju mandata in 324 tisoč evrov bruto odpravnine ob upokojitvi mu je podpisal Pogačnik, tedanji predsednik nadzornega sveta. A prijateljskega kadrovanja s tem še ni bilo konec: Pogačnikje kot nadzornik podpisal pogodbo tudi Čečcvemu nasledniku Zvonku Ivanušiču, kije v Čečev fotelj sedel 1. januarja 2009. Mesec dni zatem je Ivanušič za svojega svetovalca spet zaposlil Čeča, nato pa je Ivanušič kot izvršnega direktorja 1. aprila 2009 zaposlil še Pogačnika, svojega nekdanjega prvega nadzornika. Pogačnikje v Savi Re zdaj odposlanec. Kaj dela? Skrbi za razvoj odvisnih družb, največ na Kosovu in v Srbiji, vključen je tudi v projekt optimizacije poslovanja.
Ostaja tudi podpredsednik nadzornega sveta kranjske Save, ki je upravi Janeza Bohoriča ob laganju delničarjem dovolil, da finančni holding vodi kar iz pokoja. Pogačnikje v zadnjih letih zamenjal tudi stranko: iz NSi, ki jo je iz političnega zemljevida zbrisala nekdanja koalicijska partnerica, je prestopil prav k tej, v SDS. Tam je predsednik odbora za gospodarstvo.
Nekdanji prvi zavarovalničar Andrej Kocič trži zavarovanja
Nekdanjemu šefu Zavarovalnice Triglav je zavarovalništvo očitno življenjska kariera. Tudi potem ko je konec maja lani 'nepričakovano odstopil' z vrha največje slovenske zavarovalnice, ostaja zvest temu poslu. Podobno kot njegova predhodnika Nada Klemcnčič in Jože Lenič se je vrgel v trženje zavarovanj za večje stranke.
Deluje prek svoje družbe K. Prek drugega svojega podjetja, Inštitut K, pa se ukvarja s poslovnim in finančnim svetovanjem, prek katerega delata še dva njegova najtesnejša sodelavca iz Triglava, Mišo Dubljevič in Borut Eržen. In komu svetuje? »Svetujem zavarovalnicam, za zdaj samo tujim, o regionalnem trgu zavarovalništva,« razlaga. Tako tujim zavarovalnicam pove, kakšen je trg, kdo so ključni igralci, kaj se na teh trgih splača početi ... »Računam, da se mi bo zasebnik splačalo biti v roku petih let. Takrat računam, da bom prišel na prejšnjo raven po zaslužku.« Kociča (doslej) niso ne ovadili ne tožili.
Marjan Kramar, nekoč najmočnejši bančnik, je najprej šel na sodišče po milijon evrov bruto nagrade za vodenje banke, nato pa opravil izpit za voznika tovornjaka.
Andrej Lovšin je na ljubljanski železniški postaji odprl lokal z dnevno sveže pripravljenimi sendviči, zamisel pa je dobil v znani londonski verigi.
Marko Krvžanovvski je lani omenjal, da ima v tujini več ponudb za delo, vendar zdaj o svoji novi karieri molči. Najti ga je mogoče v lobističnih krogih med Vatikanom, Rusijo in Balkanom.
Igor Mihajlovič novi večni kandidat za Telekom
Ko seje Igor Mihajlovič, nekdanji član uprave Poteze, takrat še tik pred vrhuncem njene moči razšel z borznimi krogi, seje vanje vrnil še enkrat. Kot svetovalec danes skoraj, potopljenega Zvona Ena Holdinga. Po letu 2005, ko je pod Zvonovo okrilje prišla ljubljanska Belinka, se je za kratek čas, leto dni, prelevil iz nadzornika v člana uprave družbe. Nato je februarja lani postal prokurist Iskre Avtoelektrike, septembra pa predsednik uprave družbe, kije bila tik pred potopom. A na tej funkciji je zdržal le dobra dva meseca: protestno je odstopil, ko nadzorniki zaradi odkritih mahinacij niso želeli tožiti prejšnje uprave pod vodstvom Aleša Nemca.
Vmes je postal član nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, sicer pa zdaj dela vsvoji svetovalni družbi STD. Ukvarja se s finančnim in poslovnim svetovanjem. Komu svetuje, ne pove, se pa strojnik po poklicu v življenjepisu pohvali z »odličnim poznavanjem gospodarskega prava, prevzemne zakonodaje, vrednotenja podjetij in finančnih naložb«.
Ob vsej skrivnostnosti Mihajloviča, ki velja za človeka z ostrimjezikom, ki ne 'špara' pripomb tudi pred nadrejenimi, v gospodarskih krogih spet vse bolj omenjajo. V ožji izbor za člana uprave za finance je prišel že pred meseci, ko se je sestavljala uprava Telekoma Slovenije. Zadnje tedne se spet govori o menjavah v upravi Telekoma in Mihajloviča znova omenjajo med kandidati. »Nič ne vem o tem,« odgovarja.
Bojan Dremelj ne želi več velikih zgodb
Še bolj kot Mihajlovič molči Bojan Dremelj, ki se mu je 12. marca letos iztekel petletni mandat na čelu Telekoma Slovenije. »Nič ne povem, to je moja stvar,« odgovarja na vprašanje, s čim se ukvarja. Ga bomo videli v kakšni novi zgodbi, morda tudi zasebnem projektu? »Delam na tem, da se v kaki večji ne bom pojavil,« sklene.
Dremelj je sicer na nedavni skupščini delničarjev ostal brez razrešnice, grozile pa so mu tudi odškodninske in kazenske ovadbe. Revizijska hiša PWC je namreč pregledala poslovanje hčerinskih podjetij na Kosovu in v BiH ter prevzem zdajšnjega One v Makedoniji in Najdi.si v Sloveniji. »Ugotovili smo, da so bili postopki prevzemov nedefinirani, enako tudi način oblikovanja nakupnih cen ciljnih podjetij, pri večini prevzetih družb je bila stopnja nadzora nad njimi in manjšinskimi lastniki zelo nizka. Sploh nadzorni svet je bil premalo obveščen,« je takrat povedal prvi nadzornik Tomaž Bergine. In kaj se dogaja zdaj. »Postopek še teče, za pripravo dokumentacije je pač potreben določen čas,« pravi Bergine.
Niko Trošt (za zdaj) pridelal dvomilijonsko tožbo, a je še vedno v Hitu
»Niko Trošt je trenutno na bolniškem dopustu po zahtevni operaciji, sicer pa smo se v hiši odločili tako: dokler ne bo pravnomočne obsodbe, je čist. Zaradi tega, ker je bila vložena tožba, ni drugih ukrepov, ker bi bilo to neposlovno in nekorektno od nas,« je dejstvo, daje njegov predhodnik še vedno direktor Hitove igralnice v Umagu, komentiral predsednik uprave Drago Podobnik. Trošta (po Podobnikovih besedah se dokumentacija o morebitnih dodatnih nepravilnostih iz Troštovega obdobja v naložbah v Umagu, Brčkem in Šentilju za zdaj še zbira) bremenijo predvsem posli v Srbiji, kjer naj bi Hit prek posrednika predrago kupil nezazidljivo zemljišče. Časopis Dnevnik je poročal tudi o sumih, da se je del kupnine »pretočil v zasebne žepe«.
Niko Trošt se nam na klic ni javil, so nam pa viri povedali, da resno razmišlja o upokojitvi, menda bo konec leta že imel izpolnjene pogoje.
Branko Drobnak, prvi mož propadle Poteze, naj bi se začel učiti kitare in fotografiranja, torej hobijev, ki jih je v letih poslovnih uspehov zanemarjal.
Marko Pogačnik, nekdanji zeleni manager na vrhu Soda je našel zatočišče kot izvršni direktor v Savi Re, kjer je bil prej nadzornik in kjer je podpisal pogodbo sedanjemu predsedniku uprave.
Andrej Kocič, nekdanji šef Zavarovalnice Triglav, ostaja zvest zavarovalništvu: podobno kot Nada Klemenčič in Jože Lenič prek svoje družbe trži zavarovanja.
Tomislav Nemec skrbi za razvoj Prlekije in upa na nove posle
»Trenutno sem zaposlen na prleški razvojni agenciji, sodelujem pa pri različnih projektih, največ pri zagonu Bioterm v Mali Nedelji. V perspektivi bom zagotovo delal stvari, ki jih dobro obvladam: managiranje, vodenje procesov in verjamem, da bom prej ali slej na tem področju lahko bolj dejaven. O nekaj projektih se že pogovarjam, a za zdaj o tem še ne bi govoril,« pove nekdanji šef Darsa Tomislav Nemec.
Njegov mandat v državni družbi je zaznamovalo padanje ometa v šentviškem predoru, a je konec maja letos državno tožilstvo ovadbo zaradi suma povzročanja splošne nevarnosti v predoru, ki sojo vložili kriminalisti, zavrglo. Sicer pa Nemec ni prav nič štrlel iz povprečja Darsovih pivih mož in žena: poslovanje družbe za avtoceste je vedno znova delovalo skupaj z gradbinci, ki so bili, kot smo razkrili v Financah, vsaj že od leta 1998 povezani v karlcl pri gradnji avtocest.
Jože Zagožen je spet nepremičninar, tokrat na mrtvem trgu
»Mučim se v svoji družbi Ter,« odgovarja nekdanji generalni direktor HSE Jože Zagožen na vprašanje, česa seje lotil po odhodu iz državnega holdinga konec marca letos. Po sporazumu je bil Zagožen po zamenjavi z Borutom Mehom namreč še nekaj mesecev svetovalec uprave družbe.
V družbo Ter se je Zagožen zatekel že v obdobju po Bajukovi vladi oziroma po tistem, ko ni bil več gospodarski minister. Ukvarja se z nepremičninami, 'vsemi živimi', od stanovanjskih do poslovnih, predvsem pa s posredovanjem pri prodaji zazidljivih zemljišč, pojasnjuje. »Ampak, veste, vse je mrtvo. Če bi le bilo tako kot pred petimi leti ... Tako pa moraš zdaj stokrat klicati, pošiljati ponudbe, da skleneš en posel, vsi bi le prodajali, kupil pa ne bi nihče. In nisem optimist, vsaj pet let bo še trajalo, da se bo trg pobral,« pravi. In od česa živi? »Od prihrankov pa zmanjšal sem porabo. To je to, nič drugega. In še vedno plačujem akontacijo na prejšnje prihodke. Ampak bo že, enkrat mora 'zlaufat',« pravi eden bolj razvpitih akterjev afere Patria.
Zagožen naj bi bil eden od peterice, zoper katero je bil konec septembra vložen obtožni predlog. Zagožna naj bi bremenil nedovoljenega sprejemanja daril. Uradno to ob pisanju članka še ni bilo jasno. Ko smo se z Zagožnom pogovarjali mesec pred tem, pa je povedal: »Bil sem le na informativnem razgovoru, sicer sem pa čist. In čist sem tudi v drugih primerih, ki so bili pod drobnogledom, ko so raziskovali, zakaj je HSE plačal kazen za družbo TDR Ruše zaradi kartclnega dogovarjanja. Pri odkupih manjšinskih deležev vclektrarnah so v HSE videli, da ni nič zadaj, prav tako ne morejo nič spornega odkriti pri pogodbi za gradnjo TES 6,« je prepričan Zagožen.
Tomaž Toplak je svetovalec
Tomaža Toplaka, nekdanjega šefa Kada, ki je praviloma eden najpomembnejših ljudi na gospodarsko-političnem zemljevidu Slovenije, v javnih poslovnih bazah skorajda ni več mogoče zaslediti. Se vedno je nadzornik kranjske Save. Ko seje mimo želja svoje tedanje stranke SDS, ki gaje po volitvah 2004 tudi izstrelila v poslovno orbito, skadroval vanjo, si je prislužil nemilost šefa Janeza Janše. Prav ob Savinih nadzorniških volitvah v začetku poletja 2008 pa naj bi navezal stike s šefom NFD Holdinga Stanctom Valantom. »Ko bi vsaj«, nam je odgovoril.
Toplak je ustanovitelj in direktor družbe AGB Invest, družba za investicije, svetovanje in storitve, a ta med referencami na spletni strani Save sploh ni omenjena. Na vprašanje, kaj zdaj dela, ni želel odgovoriti. Rekel je zgolj: »Enako kot doslej«. Med vidnejše funkcije v svoji predstavitvi našteva le podpredsedništvo evropskega gospodarskega združenja SME UNION iz Bruslja - gre za gospodarsko združenje malih in srednje velikih podjetnikov, ki so navezani na Evropsko ljudsko stranko - in članstvo v Združenju Manager.
ASK, nekdanja femme fatale gospodarstva, deluje v vzhodni Evropi
Kakor je prišla, tako je odšla. Hitro in potiho. To je zgodba Andrijane Starina Kosem (ASK), ki je z zmago Janševe SDS leta 2004 postala najvplivnejša oseba v gospodarstvu. Takoj po vstopu na politično sceno, ko je bila imenovana za državno sekretarko na gospodarskem ministrstvu, je razburila z afero nakupa nekdanjega bosanskega proizvajalca koles Unis Lasta. Natančneje, z vsemi nepravilnostmi, ki so se v podjetju dogajale po njenem nakupu. Zgodba je bila za bosanske zaposlence žalostna (več o njej lahko preberete v www.finance.si/110002), podjetje pa je slednjič končalo v lasti družbe Orbico, katere lastnik je Hrvat Branko Roglič. Ta za ASK še danes pravi, daje vrhunska managerka. ASK je pozneje prah dvigovala s kadrovanji v (pretežno) državnih družbah, nato pa se povezala s tedanjim šefom Pivovarne Laško Boškom Šrotom. Se vedno velja, daje bila poleti 2005 botra 'Janševe' prodaje državnega deleža Mercatorja Laškemu in lstrabenzu, ki gaje takrat še vodil Igor Bavčar. A tudi z Janšo se je kmalu razšla: z odmevnim pismom, v katerem je junija 2006 tedanjega premiera obtožila kupčkanja z deleži v Delu in Večeru. Po politični ločitvi leta se je ASK posvetila vodenju Dela, iz ozadja je Šrotu pomagala tudi pri prevzemanju skupine Laško, pozneje pa pri reševanju njegovega premoženja.
Ali sta s Šrotom še v navezi, ni znano. ASK je skrivnostna: »Ukvarjam se z naložbami prek svoje družbe na območju vzhodne Evrope.« V katerih državah in s kakšnimi naložbami, ne pove. »Morda bom kdaj drugič več povedala,« je bila kratka. Njeni nekdanji poslovni sopotniki pravijo, da slišijo, daje delala tudi za eno večjih investicijskih bank, a o podrobnostih ne znajo ali ne želijo govoriti. Proti ASK je protikorupcijska komisija Draga Kosa že leta 2009 vložila ovadbo zaradi prodaje Mercatorja, a epiloga doslej nismo videli. Prav tako se je ASK pametno, njenega podpisa menda ni zaslediti nikjer - izognila ovadbam in obtožnicam pri domnevnih nepravilnostih pri Šrotovem prevzemanju skupine Laško.
Draško Veselinovič, najkrajši šef NLB
Veljalje za očeta Ljubljanske borze, ki jo je vodil 15 let. Veljalje tudi za izjemno ambicioznega poslovneža, ki seje znal sukati na političnem parketu. Z borze gaje odnesel spor s tedanjim varuhom kapitalskega trga Ncvcnom Borakom, ki se sicer ni proslavil z nobenim odmevnim primerom v času svojega skoraj šestletnega vodenja ATVP.
Veselinovič je z borze odšel junija 2004, potem ko je Borak zoper njega in nekdanjega člana uprave borze Tomaža Rotarja uvedel postopek za odvzem licence za vodenje borze zaradi domnevno preslabega nadzora tako imenovanih navideznih poslov, ki pa niso bili natančno definirani. ATVP je sumila, da so vse borzne družbe in banke članice borze z izjemo devetih sklenile skupno 566 navideznih poslov. Le decembra 1999, decembra 2000 in decembra 2001 naj bi šest članov borze sklenilo 95 navideznih poslov, uprava borze pa tega ni preprečila. Postopek proti Vcselinovieu in Rotarju je bil poleti 2004 ustavljen, saj sta oba odstopila.
Veselinovič se je takrat zatekel v Deželno banko Slovenije, kije bila v lasti 'družinske' KD. Veselinovič je namreč poročenzNatalijoRacman, sestro Sergeja Racmana, kije eden večjih solastnikovfinančne skupine KD, dobre odnose paje Veselinovič imel že takrat tudi s prvim možem KD Matjažem Gantarjem. Po volitvah 2008 in zmagi levega trojčka bi Veselinovič skoraj moral sesti v poslanske klopi, saj je bil izvoljen na listi LDS, a seje sedežu odpovedal. Računal je namreč na višjega - in ga za rekordno kratek čas tudi zasedel.
Andrijana Starina Kosem, nekdaj najvplivnejša ženska slovenskega gospodarstva, je skrivnostna o svojih poslih. »Ukvarjam se z naložbami na območju vzhodne Evrope,« pravi.
Jože Zagožen, nekdanji šef HSE, se ukvarja z nepremičninami, od stanovanjskih do poslovnih, vendar tarna, da je trg mrtev.
Gre seveda za pni položaj v NLB. Veselinovičevo ustoličenje je skoraj sprlo levo koalicijo - nato je po vsega 79 dneh predsedovanja upravi Veselinovič že moral odstopiti. Uradno, ker je politika želela preprečiti podaljšanje posojil eni od Šrotovih lastniških družb Infondu Holdingu, Veselinovič pa je zahteve preslišal. Vsega skupaj je v NLB ostal osem mesecev, potem pa se vrnil v varno Gantarjevo zavetje. Oktobra 2009 je bil Veselinovič že v upravi KD, 16. novembra pa mu je po reorganizaciji skupine začel teči štiriletni mandat člana upravnega odbora in glavnega izvršnega direktorja.
Boštjan Aver nazaj med akademike
Bil je glavni akter spremembe Vzajemninega gesla v 'ti zame, jaz zase'. Posli Averjeve uprave vzajemne zavarovalnice še vedno razburjajo. Sredi maja letos je izredna uprava, ki je nasledila Averjevo in jo vodi Dušan Kidrič, napovedala, da bodo vložene milijonske tožbe. Nekaj dni zatem je bila zoper Averja in člana njegove uprave Franca Henigmana in Petra Pustatičnika ter Averjevega predhodnika Marka Jakliča vložena prva tožba »zaradi škode, ki so jo povzročili, ker svojih nalog niso opravljali v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika«, v višini 1,23 milijona evrov. Ob tem so dodali, daje neraziskanih poslov še več, skupaj pa naj bi omenjeni Vzajemno oškodovali za sedem milijonov evrov. Po ugotovitvah revizorjev je nekdanja uprava naročala storitve, za katere v družbi ni bilo nobene potrebe in so bile ekonomsko neupravičene ter za družbo negospodarne, storitve so za Vzajemno opravljale osebe, ki zanje nimajo potrebnega strokovnega znanja, naročeni izdelki pa so bili izredno nekvalitetni in neuporabni, a so jih člani uprave vseeno potrdili in v celoti plačali. Večinoma naj bi šlo za IT-storitve in poslovno svetovanje.
Spomladi letos so bile Averjeve primorske politične zveze, omenjali so večinoma 'Pahorjeve mladince', še zelo trdne. Z njihovo pomočjo bi se Aver skorajda zavihtel na mesto direktorja Splošne bolnišnice Izola. In skoraj mu je že uspelo. Svet bolnišnice gaje že potrdil, a po medijskem poročanju je v zadnjem trenutku, preden bi se o njem moral izreči zdravstveni minister Dorijan Marušič, odstopil. Zdaj večinoma predava. Najdemo ga na seznamih predavateljev Evropske pravne fakultete iz Nove Gorice in Gee Collegca, ima tudi s. p. za poslovno svetovanje. Njegova politična zvezda kljub odmevni aferi še ni utonila, saj je še vedno predsednik nadzornega sveta Kada in nadzornik Juteksa. Ko smo ga klicali, je bil njegov mobilnik izklopljen.
Časar s 32,6 milijona evrov težko odškodninsko tožbo
Po podatkih javnega registra nima nobene vidne funkcije ali svojega podjetja tudi nekdanji prvi mož Luke Koper Robert Časar. Ohranil je le nadzorniški funkciji v družbi Adria Charter Petra Verliča in družbi Ferport, skladiščna in transportna logistika, ki lastniško sodi v isti krog.
Na čelo Luke je Časar prišel konec oktobra 2005, dotlej pa je bil direktor špediterja Fersped. Imenovan je bil po strankarskem ključu kot predstavnik SDS. V stranki je imel veliko podporo, še danes pravijo, da bo ostal njihov član, vse dokler mu ne dokažejo nepravilnosti. V svoji predstavitvi se je zavzel za kontinuiteto vodenja družbe, čeprav je bil mesece pred tem prav Časar glavni kritik monopolnega ravnanja Luke v pristanišču.
Luka je pod Časarjem rasla vse do krize, ko so jo začeli dušiti parkirišča, polna neprodanih avtomobilov, manjša gospodarska aktivnost in s tem manjši pretovor ter dolgovi. Z novo vlado so se okrepili pritiski zaradi govoric o škodljivih poslih uprave in se zaostrili do mere, ko so se med sabo prepirali prav vsi nadzorniki in pred javnostjo začeli prati umazano perilo. Aprila 2009 so Luko prebrskali kriminalisti, nova oblast je imenovala revizorja, Časarja pa je sredi junija odplavil nadzorni svet, katerega vajeti je pred tem prevzela dotlej članica Olga Franca.
Konec septembra je uprava Luke, ko jo je po Časarju prevzel Gregor Veselko, vložila odškodninsko tožbo zoper nekdanjo upravo pod vodstvom Roberta Časarja, težko 32,6 milijona evrov. In kaj vse naj bi Časar po mnenju revizorjev zamočil? Gre za posle z gradbenim podjetjem Grafist, odkup in rušenje skladišč na potniškem terminalu v Kopru, nakup nepremičnine z objektom Luna v Sežani, stroškovno upravičenost vodenja naložbe podaljšanja prvega pomola in posle s podjetji Adriasole in Eeoporto. Zaradi nakupa deleža v slovaškem podjetju TTInvest je bila tožba vložena tudi zoper nadzorni svet.
Zadnje mesece je Časar nastopal le v vlogi priče na sojenju poslancu Srečku Prijatelju. Po trditvah skesanca iz posla Marjana Mikuža naj bi namreč od Prijatelja, kar v časopisu, dobil 90 tisoč evrov provizije, ki naj bi jih dobil zaradi uspešno sklenjenega posla pri nakupu zemljišč v Orleški gmajni za Luko Koper. Časar je te navedbe zanikal, prav tako pa se mu zdi vložitev odškodninskih tožb zoper njega politično dejanje. Z javnostjo ne komunicira veliko. Tudi mi smo ga klicali zaman.
