Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja, Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2011 Stran: 9
Dokapitalizacija NLB
Bo NLB kmalu potrebovala novo dokapitahzacijo? - Sto šestnajst evrov za delnico previsoka cena - NLB bo po načrtih prodala delež v Banki Celje še letos
Ljubljana - Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je še lani poleti zatrjeval, daje 250 milijonov evrov težka dokapitalizacija zgolj obliž. Banka bi namreč potrebovala od 400 do 600 milijonov evrov, saj ji bo v prihodnjih letih zapadlo od 600 do 700 milijonov evrov instrumentov hibridnega kapitala. Od lanskega poletja se gospodarske razmere za banko niso izboljšale: v stečaj je šel Vegrad, v prisilno poravnavo SCT, zlomila sta se holdinga Zvon Ena in Dva, Skupina NLB pa je leto končala z ogromnimi rezervacijami in oslabitvami ter 202 milijonoma evrov izgube. Finančni analitik Simon Mastnak meni, da bo 250 milijonov evrov visoka dokapitalizacija zdaj še manjši obliž, kmalu pa bo NLB potrebovala nov kapital.
Oslabitve in rezervacije NLB so lani dosegle kar 376,8 milijona evrov, Skupine NLB pa 477 milijonov evrov. »Poleg tega lahko pričakujemo, da se bo recesija širila naprej, predvsem na manjša podjetja, obrtnike, podizvajalce v gradbeništvu. Vse več bo brezposelnih, zato lahko sklepamo, da bodo imele fizične osebe vse več težav z vračanjem kreditov. Zato bi si drznil trditi, da bo konec tega leta 250 milijonov evrov iz bilance odpisanih kot slabitve in povečanje rezervacij. Pravzaprav je to zgolj reševanje, da bo banka lahko delovala skozi leto, nato pa bo spet potrebovala dokapitalizacijo,« ocenjuje Mastnak.
Po njegovem mnenju se v Sloveniji tako rešujejo težave: »Namesto da bi enkrat odpisali vse, se odpisuje po letih, težave pa se podaljšujejo.« Po drugi strani, dodaja, bi NLB za celoten odpis naenkrat potrebovala milijardo ali še več evrov. Zato bi bilo vprašljivo, ali država lahko dokapitalizira banko v tako visokem znesku. Če tega ne bi bila sposobna, bi morala prodati NLB, zato bi utegnila biti cena zelo nizka.
Strategija NLB 2010-2015 predvideva dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov. Kot je zapisano v njej, so se potrebe po kapitalu zmanjšale zaradi predvidenega dezinvestiranja nestrateških dejavnosti, kjer kapitalska zahteva trenutno znaša 155 milijonov evrov. NLB namerava še letos prodati 49-odstotni delež v Banki Celje, ki ima približno petodstotni tržni delež v Sloveniji. Vprašanje pa je, kdaj se bo NLB odločila in uspela prodati zasežene nepremičnine in deleže, denimo, v Mercatorju in Pivovarni Laško.
Dokapitalizacija pred vrati, pogajanja potekajo
Dokapitalizacija NLB bo menda potekala v dveh krogih, prodajna cena nove delnice pa bo 116 evrov. V prvem krogu, začel se bo menda 25. februarja, bodo nove delnice NLB na voljo starim delničarjem, v drugem krogu bodo delnice ponujene prebivalstvu. Na ministrstvu za finance ne razkrivajo, koliko denarja bodo vložili v prvem krogu dokapitalizacije. Kaj lahko pa se zgodi, da bo morala država zagotoviti veliko večino od četrt milijarde evrov, saj zaradi visoke cene ponujene delnice ni pričakovati velikega zanimanja malih vlagateljev, pogajanja z belgijsko KBC pa še vedno potekajo.
Kot je znano, KBC pogojuje dokapitalizacijo s povečanjem lastnega vpliva in izboljšanjem svojega položaja, zlasti pa si želi izboriti pogoje svojega izstopa iz lastništva na dolgi rok. »Država je skupaj s svojimi povezanimi osebami približno 48-odstotna lastnica NLB, KBC 30-odstotna, preostanek pa imajo manjši investitorji. KBC bo privolila v sodelovanje pri dokapitalizaciji le, če se bo z državo dogovorila o načinu in dinamiki umika iz lastniške strukture banke, kar pa je mogoče le, če se bo država zavezala svoj delež v NLB v naslednjih letih zmanjšati pod 51 odstotkov. To lahko pomeni tudi, da bo v lastniško strukturo NLB vstopil še en tuj investitor,« meni Aleš Škerlak, izvršni direktor Alta skupine.
Visoka cena delnic
Z javno prodajo je bila jeseni 2007 prodana tudi druga največja slovenska banka NKBM. A med prodajo ljubljanske in mariborske banke so velike razlike, opozarja Mastnak: »Ključno je, da je država prodala 49 odstotkov NKBM naenkrat. To je bil resen umik države iz banke. NLB pa se že veliko let prodaja po drobtinicah. Ko banka potrebuje kapital, država želi vključiti male vlagatelje. A vedno želijo prodati po visokih cenah in prodaja še nikoli ni bila uspešna.«
Po visoki ceni bodo delnice na prodaj tudi tokrat. Emisijska vrednost delnice bo namreč znašala 116 evrov, kar je enako približni knjigovodski vrednosti s konca lanskega leta. Po drugi strani delnice NKBM na borzi kotirajo med 65 in 70 odstotki knjigovodske vrednosti. Po trenutni tržni vrednosti, nekaj več kot 10 evrov, bo NKBM delnice menda ponudila tudi na Varšavski borzi, kjer bi tako zbrala približno 130 milijonov evrov novega kapitala.
Pred dobrimi tremi leti je 109.627 malih vlagateljev delnice NKBM kupilo po ceni 27 evrov, kar je bilo precej več od knjigovodske cene delnice. »Vendar so to bili časi, ko se je svetovna finančna kriza sicer že začenjala, a so bili slovenski vlagatelji navajeni visokih rasti delnic na domači borzi. Niti predstavljati si niso znali, da lahko cene padejo za polovico in več. Zdaj si to znajo predstavljati in so pri naložbah mnogo bolj previdni,« komentira Mastnak.
ATVP potrdil prospekt NLB
Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev je v ponedeljek potrdil prospekt NLB za javno prodajo delnic. Svet ATVP presoja tehnično plat prospekta, torej, ali je vsebina prospekta sestavljena tako, kot to določa uredba evropske komisije, in sicer če prospekt vsebuje vsa razkritja in tveganja, ki so vezana na vrednostne papirje, in če so zajeti računovodski izkazi za določeno obdobje. Za pravilnost podatkov v prospektu pa, kot je znano, jamčijo odgovorne osebe, torej uprava NLB.
Se je država odpovedala NKBM?
Precej neznank je tudi v odločitvi vlade, da je pripravljena svojo predkupno pravico za sodelovanje v dokapitalizaciji Nove Kreditne banke Maribor, ki bo svež denar iskala na Poljskem, odstopiti tujim ali domačim institucionalnim investitorjem. Ali to pomeni, da se je vlada sprijaznila z zmanjšanjem svojega deleža v NKBM ali da že ima nekega investitorja, ki ga javnost še ne pozna? »Mogoče je, da je vlada spoznala, da tudi na Poljskem ne bo dobila potrebnega denarja, če bo država sodelovala v dokapitalizaciji in ostala večinski lastnik NKBM. Zato seje odločila pravico do sodelovanja v dokapitalizaciji odstopiti domačim ali tujim institucionalnim investitorjem, ki bodo z državo v zameno pripravljeni skleniti določen dogovor o predkupni pravici, da torej lahko država delež odkupi nazaj,« je dejal Škerlak.